Miran Tepeš zaplul do Avstralije 3. del

Zadnje iz eTrgovine

1,590.00€

Litijeva baterija BlueCell 100 Ah 38,4 V je namenjena vsem, ki bi se radi izognili pomanjkanju električne v trenutku, ko začne riba prijemati. Njena kapaciteta znaša 3840 Wh. Vsa energija je shranjena v eni bateriji standardne velikosti 522x238x217 mm. Zaradi izjemne gostote energije, je ekvivalentna 3 zaporedno vezanim svinčenim baterijam s kapaciteto 200 Ah. Njena teža znaša le 29 kg in nadomesti 180 kg svinčenih baterij. Baterija je izdelana s pomočjo najnovejše tehnologije. Vgrajene ima prizmatične celice, ki omogočajo preko 3000 praznjenj preko 70% nazivne kapacitete.

Zanesljivost

Litijeve baterije BlueCell imajo vgrajen sistem BMS, ki učinkovito ščiti baterijo pred prevelikim izpraznjenjem ali polnjenjem. Ko napetost na bateriji pade pod 10 V, se baterija samodejno izklopi in prepreči škodljivo praznjenje, ki bi lahko baterijo poškodovalo. Enako je pri polnjenju. Baterijo lahko globoko izpraznimo več kot 3000-krat. Če jo bomo izpraznili vsak dan preko 70 % nazivne kapacitete, bomo za to potrebovali 10 let. Pri praznjenju baterije do 50 % pa bo njena življenjska doba več kot 6000 ciklov. V tem času bi na plovilu svinčene baterije morali zamenjati vsaj trikrat. Da so litijeve baterije vrhunske kakovosti, zagotavlja tudi triletna tovarniška garancija.

Nadzor

Litijeve baterije BlueCell 100Ah 38,4V imajo vgrajeno bluetooth povezavo. S pomočjo aplikacije na telefonu lahko spremljate stanje baterije.

Prikazani so:

odstotki napolnjenosti baterije,
tok polnjenja/praznenja,
napetost na bateriji,
napetost posameznih celic,
temperatura baterije
število ciklov
zgodovina polnjena/praznjenja
in številni drugi parametri.

Tehnični podatki:

Nazivna kapaciteta: 100 Ah
Uporabna kapaciteta: 100 Ah
Nazivna energija: 3840 Wh
Uporabna energija: 3840 Wh
Dimenzije (DxŠxV): 522x238x217 mm
Teža: 29 kg
Tok praznjenja (max): 100 A
Tok polnjenja (max): 100 A
Temperaturno območje polnjenja: -10 – 60 C
Temperaturno območje praznjenja: -20 – 70 C
Napetost polnjenja: 43.2~43.8V
Priključni terminal: M8
Število ciklov pri praznjenju preko 70%: 3000
Življenjska doba (ciklov): 6000+
Samodejno praznjenje: <3,5% na mesec
Garancija: 3 leta

BlueCell 100Ah 38,4V BT

Jeseni sem organiziral še en oceanski jadralni tečaj in tokrat sem med Fidžijem in Avstralijo jadral v družbi dveh Matejev, Boštjana, Robija in Petre. Tudi jeseni so nas pasati kar dobro preganjali in jadranje je bilo zato vseskozi živahno. Prva postaja na poti proti jugozahodu je bilo otočje Vanuatu, kjer smo se najprej ustavili na otoku Futuna, potem pa za dva dni še na Tanni.

Foto: otok Tanna

Otok Tanna je poznan predvsem po delujočem ognjeniku Mt. Yasur, kjer skupinam dovolijo organiziran dostop do samega roba kraterja, od koder je dober razgled v žareče žrelo vulkana, ki ga vsakih nekaj minut stresajo siloviti izbruhi, ki tudi po nekaj sto metrov visoko v zrak poženejo magmo, ki se med letom ohladi in v obliki žarečih skal pade na pobočje vulkana ter zavali nazaj v krater. Eksplozije ob izbruhih so bile včasih tako silovite, da so se zamajala tla pod nogami in se mi je zdelo, da me podtlak najprej prestavi za meter proti notranjosti vulkana in takoj nato pritisk spet vrže nazaj. To je bilo zagotovo eno najveličastnejših doživetij tokratne poti čez Tihi ocean in tako blizu delujočemu vulkanu najbrž ne bom nikoli več v življenju.

S Tanne smo odjadrali do Nove Kalendonije, kjer smo nekaj dni preživeli v potepanju po otokih Mare in Grande Terre. Slednji je zelo velik, hribovit in razgiban francoski tropski otok, kjer smo si lahko privoščili nekaj udobja marine in evropske hrane.

Postanku na Novi Kalendoniji je sledil teden jadranja proti Avstraliji. Južno od Nove Kalendonije smo zapustili tropski pas in območje pasatov. Poslovili smo se od krmnih vetrov in zajadrali v zmerni podnebni pas v območje ciklonov in anticiklonov, ki se preko Avstralije pomikajo proti vzhodu. Vremenskim frontam primerno se je na naši poti spreminjal tudi veter, a dve tretjini poti smo vendarle prejadrali s severozahodnikom, ki nam je pihal v bok, a jadranje z izjemo enega dneva, ko nas je prešla dežna fronta z zahodnim in potem južnim vetrom, vendarle ni bilo preveč naporno. Sprva smo nameravali jadrati proti mestu Brisbane, potem pa sem se odločil čim bolje izkoristiti severnik in smo v Avstraliji pristali dvesto milj bolj južno v Coffs Harbourju.

Foto: skok kita ob obalah Avstralije

Avstralska obala proti jugu je skorajda ena sam dolga plaža, ki je sem ter tja prekinjena s kakšnim gričem in neizrazitimi rti, ki ne nudijo prave zaščite pred severnim ali južnim vetrom. Primerna varna sidrišča so le na vsakih sto do dvesto milj, zato je potrebno pozorno spremljati vremenske napovedi in potovati proti jugu takrat, ko je za vsaj dva dni naprej napovedan severni ali zahodni veter. Južni veter je za pot proti jugu nevaren, ker ob vzhodni avstralski obali proti jugu teče morski tok, ki valove z juga poviša in naredi zelo strme, da barka potem krepko tolče v valove in se na njej uničuje oprema.

Mi smo počakali na severnik in postanke na poti proti Sydneyu naredili v Port Stephensu, Newcastlu in v Broken Bayu, čakanje na ugoden veter pa smo izkoristili za izlete po obali in v notranjost Avstralije, ki je na tem koncu zelo zelena in ima milo podnebje. Poleg vinogradov smo si ogledovali tudi naravo in v njej videli nekaj tipičnih avstralskih živali. Prvič sem tukaj v naravnem okolju videl kenguruje in emuje.