eNavtika logo enavtika
  • Novice
  • Vodnik Po Jadranu
  • Vreme
  • Nasveti
  • eShop
  • Dogodki
  • Mali oglasi
Prijavi se
  • Slovenski
  • Italiano
  • English (UK)
Navigator Ptuj Group

Eshop

Kategorije

  • Predavanje (15)
  • DC-DC pretvorniki (4)
  • LiFePO4 Baterije (31)
  • Priročnik (16)
  • Potopis (14)
  • Knjiga (13)

Navtični abonma 2025 – 7 online predavanj (posnetki predavanj)

navticni_abonma_2025_1
Cena: 280,00 € Vaša cena 190,00 €
+ dodaj v košarico
–
navticni_abonma_2025_1navticni_abonma_2025_2navticni_abonma_2025_3navticni_abonma_2025_4navticni_abonma_2025_5navticni_abonma_2025_6navticni_abonma_2025_7navticni_abonma_2025_8

Navtični abomna 2025 – 7 online predavanj, ki jih pred začetkom sezone ne smete zamuditi

Izkoristite priložnost in pred začetkom sezone nadgradite svoje navtično znanje. V sklopu 7 predavanj boste spoznali ključne teme, ki vam bodo pomagale pri varni in samozavestni plovbi v prihajajoči navtični sezoni.

Zelo uspešnega online navtičnega abonmaja se je v letu 2023 udeležilo več kot 120 znanja željnih skipperjev.

Letos smo moči ponovno združili Karpo Sailing, Spinaker.si in eNavtika, da vam ponudimo še boljše online izobraževanje za skipperje in jadralske navdušence. Glavni predavatelj je Maks Vrečko, RYA Yachtmaster Offshore.

Investirajte v svoje navtično znanje – za še bolj brezskrbno in užitka polno plovbo na Jadranskem morju.

NAVTIČNI ABONMA ZA SKIPPERJE V JADRANSKEM MORJU

7 predavanj z uporabnimi praktičnimi nasveti za skipperje in jadralce, ki želijo izboljšati svojo samozavest in znanje na morju.

  1. Kako uživati na jadranju - nasveti za sproščen dopust na morju
  • Izbira prave jadrnice glede na število oseb in udobje.
  • Postopek prevzema in vračanja plovila brez stresa.
  • Primerjava različnih izhodišč in destinacij na Jadranu.
  • Pregled najuporabnejših navtičnih aplikacij (za vreme, navigacijo, marine).
  • Prilagajanje plovbe vremenskim razmeram – osnove meteorologije.
  • Kako pravilno reagirati ob nevihti ali močnem vetru.
  1. Skipperiranje brez zapletov - ključni manevri za samozavestno plovbo
  • Priprava in izvedba vplutja in izplutja.
  • Sidranje na različnih terenih – od peščene morske gladine do skal.
  • Učinkovito vezanje na bojo in varnostni ukrepi.
  • Manevri vplutja v tuj pristan in komunikacija z lokalnimi upravljalci priveza.
  • Prednosti in slabosti nočitve na sidru, boji ali v marini.
  • Pravilna tehnika privezovanja s krmo na obalo.
  • Kako dve jadrnici zvezati skupaj.
  1. Skipper - ključ do povezane ekipe in uspešnega jadranja
  • Organizacija posadke in dodeljevanje nalog.
  • Pomen vloge namestnika skipperja.
  • Aktivno vključevanje posadke v plovbo in skrb za motivacijo.
  • Bonton na morju – odnosi na naši jadrnici in z drugimi plovili.
  • Obvladovanje nepredvidljivih situacij in konfliktov.
  • Praktični nasveti za ravnanje s pomanjkanjem vode in elektrike.
  1. Zgodbe z naukom - kaj nas učijo najbolj boleče napake na morju
  • Analiza resničnih primerov nesreč in napak z Jadrana.
  • Ključne lekcije za preprečevanje ponavljanja napak.
  • Reševanje kritičnih situacij: okvara motorja, poškodbe krmila, zapleti z vrvmi in sidrom.
  • Osnovna uporaba varnostne opreme.
  • Najpogostejše napake pri načrtovanju in izvedbi plovbe.
  • Ali je v močnem vetru za neizkušene bolj smiselno motoriranje ali jadranje.
  1. Nastavitve jader glede na smer in moč vetra
  • Razlaga osnovnih smeri jadranja in nastavitev jader za počitniško plovbo.
  • Štiri osnovni in dva napredna manevra z jadri za varno in enostavno plovbo.
  • Tehnike za povečanje hitrosti in stabilnosti jadrnice.
  • Pravilna uporaba vanga, drsnikov in drugih pripomočkov za nastavitev jader.
  • Kako prepoznati optimalno nastavitev jadra glede na razmere.
  • Problematika nenadnega preleta buma.
  • Kaj storiti, če nas nenadno preseneti močnejši veter.
  • Ali najprej krajšamo glavno jadro ali genovo.
  1. Genaker - za več hitrosti in zabave na dopustu ali regati
  • Učenje uporabe genakerja brez inštruktorja.
  • Priprava na dvig genakerja in pravilna izvedba manevra.
  • Tehnike za učinkovito upravljanje in trimanje genakerja.
  • Izvajanje notranjega in zunanjega obrata z vetrom (gybe).
  • Varne in hitre metode spusta genakerja.
  • Dodelitev ključnih vlog v posadki za manevre z genakerjem.
  • Nasveti za reševanje zapletov.
  1. Najpogostejša vprašanja skipperjev
  • Vzpostavljanje dobrega odnosa med skipperjem in čarteristom.
  • Kako oceniti svojo pripravljenost za najem jadrnice (samozavest in znanje).
  • Preprečevanje kritičnih situacij in kako se nanje pripraviti.
  • Kako se v petek popoldne izogniti večurnemu čakanju na bencinskih črpalkah.
  • Vprašanja udeležencev navtičnega abonmaja.

 

PREDAVANJA SO BILA IZVEDENA. NA VOLJO JE OGLED VIDEOPOSNETKOV!

 

Partnerji:

  • Karpo
  • Spinaker.si
  • eNavtika
  • JK Loka Timing

Termin: Online MS Teams predavanja februar in marec 2025

Predavanja bodo posneta in si jih v primeru odsotnosti lahko ogledate naknadno.

Predavatelj | Maks Vrečko 

Maks Vrečko goji strast do jadranja in jadrnic že od leta 1994, ko je opravil izpit za voditelja čolna. Leta 2010 se je samostojno podal na svojo prvo plovbo s čartersko jadrnico, kar ga je, po nekaj letih stresa in nezgod, pripeljalo do spoznanja, da potrebuje več znanja. 

Med letoma 2016 in 2018 je uspešno opravil zahteven izpit RYA Yachtmaster Offshore, s čimer je postavil temelje za zahtevnejše jadralne podvige. Svoje oceanske izkušnje je nadgradil z jadranjem preko Biskajskega zaliva in Avstralskega južnega morja. 

Maks je lastnik jadrnice Elan 450 Karpo, s katero skupaj s svojo ekipo tekmuje na regatah. Najbolj odmeven uspeh je dosegel na prestižni regati Rolex Middle Sea Race, eni najtežjih offshore regat na svetu, kjer je ekipa osvojila 1. mesto v skupini IRC5. 

Od leta 2019 Maks izvaja praktične tečaje za skipperje, ki navdušujejo tako začetnike kot tudi izkušene jadralce. Njegov pristop, osredotočen na intenzivnost in uporabne nasvete, zagotavlja udeležencem samozavest in veščine za varno ter uspešno plovbo.

Sopredavatelj | Tomaž Gregorič

Tomaž Gregorič se profesionalno ukvarja z navtičnim izobraževanjem že od leta 2001, ko je skupaj z Gregorjem Jeretičem ustanovil podjetje Spinaker d.o.o. Spinaker je od takrat izobrazil že več kot 36.000 ljudi, ki plujejo po Jadranu in drugih morjih. Spinaker pa je tudi avtor in založnik navtične literature v slovenščini in tujih jezikih, ki šteje že več kot 108.000 izvodov. Tomaž ni samo strasten jadralec, ampak tudi strasten pedagog, ki želi navtično znanje, tako teoretično kot praktično, prenesti na čim več bodočih navtikov in tistih, ki želijo svoje navtično znanje poglobiti.

Svoja teoretična znanja Tomaž neprestano širi s sodelovanjem z mnogimi evropskimi univerzami in akademijami na razvojnih projektih, svoja praktična znanja pa širi predvsem s pogostim poučevanjem na raznovrstnih tečajih jadranja in samostojno plovbo na Spinakerjevi jadrnici Dufour 350 GL.

Pomočnik predavatelja | Matic Vrečko

Matic je svojo prvo samostojno plovbo s čartersko jadrnico in skupino prijateljev izvedel pri 18 letih, pri 24 pa že samostojno preplul Atlantik. Njegovo vrhunsko znanje jadranja mu v regatnih ekipah pogosto prinese najzahtevnejšo vlogo taktika, kjer s svojimi odločitvami pomembno vpliva na rezultate.

Kot dipl. ing. strojništva je na družinski jadrnici Karpo izvedel vrsto tehničnih izboljšav, ki so prispevale k njeni boljši in bolj učinkoviti plovbi.

Matic svojo strast do jadranja uspešno prenaša na vrstnike. Poleg tega organizira flotna jadranja za mlade in poskrbi za zabavne aktivnosti, ki jadranje naredijo še bolj privlačno in nepozabno.

Internautica26_300x400_01.jpg

Najbolj brane novice

Najpopolnejši Navtični vodnik po Jadranu na voljo tudi za mobilne naprave

Za izvajanje rekreacijskega in športnega ribolova na Hrvaškem si je obvezno zagotoviti ribolovno dovoljenje. Po številnih pritožbah članic EU so sprejeli zakonodajo in izenačili cene dovolilnic za domače in tuje ribiče.

Na hrvaškem je ribolovna dovolilnica potrebna tako za opravljanje ribolova z obale ali z morja - plovila. Brez dovolilnice lahko lovijo le osebe mlajše od 14 let. Dovolilnice je možno kupiti pri pooblaščenih prodajalcih ali na spletni strani v elektronski obliki.

Omejitve za letne dovolilnice

Letna dovolilnica velja od 1.1. do 31.12 za leto, za katerega je bila izdana. Nakup je možen le od 1.12. preteklega leta do 31.12. tekočega leta za katerega se dovolilnica kupuje.

Področje ribolova

Športni in rekreacijski ribolov se lahko opravlja po celotnem ribolovnem morju Republike Hrvaške, razen kjer je prepovedan.

Prepovedan je na naslednjih področjih:

  • na oddaljenosti 200 m od ribogojnic in 100m od školjčišč
  • v lukah, razen na mestih, kjer je to dovoljeno z odlokom
  • v posebnih področjih:
    • ustja rek Dragonje, Mirne, Riječine, Zrmenje, Jadra, Žrnovice, Cetine, Neretve, Rijeke Dubravačke,
    • v Limskem in Fažanskem kanalu,
    • Medulinskem zalivu in zalivu Klimno na otoku Krk
  • in delih ribolovnega področja znotraj zaščitenih področij, kjer je ribolov posebej reguliran
  • Področja nacionalnih parkov Brijoni, Kornati, Krka in Mljet in rezervati niso ribolovna področja. Ribolov znotraj teh področij je posebej reguliran v pravilnikih ustanov, ki upravljajo s posameznim področjem.

Pri nakupu ribolovne dovolilnice preko spletne strani, se ribolovno področje izbere zgolj v statistične namene, medtem, ko dovolilnica velja za celotno ribolovno področje.

Vrste ribolovnih dovolilnic

Za rekreacijski in športni ribolov obstajajo različne vrste dovolilnic, ki se razlikujejo glede na dolžino veljavnosti posamezne. Kupiti je možno naslednje:

  1. Ribolovna dovolilnica za 1 dan
  2. Ribolovna dovolilnica za 3 dni
  3. Ribolovna dovolilnica za 7 dni
  4. Ribolovna dovolilnica za 1 leto

Omejitve

  • Dovolilnice za športni ribolov veljajo le z člansko izkaznico ribolovne zveze, ki je lahko izdana na Hrvaškem ali v kateri izmed drugih držav.  Velja za leto za katero je kupljena (1.1. – 31.12.)
  • Dovolilnice za ribolov s parangalom veljajo le skupaj z letno dovolilnico za športni ali rekreacijski ribolov.
  • Dnevne in večdnevne dovolilnice za športni ribolov za osebe do 18. leta ne veljajo za osebe mlajše od 16 let.
  • Dovolilnica za rekreacijski ribolov ne velja za ribolov s podvodno puško
  • Rekreacijski in športni ribolov na tune je dovoljen le med 16. junijem in 14. oktobrom.
  • Ribolov na mečarico po principu »ujemi in spusti« je dovoljen le med 1. julijem in 31. decembrom.

Cene dovolilnic:

  Športni ribolov Rekreacijski ribolov
Dnevne dovolilnice    
Dnevna - 1 dan 60 HRK 60 HRK
Dnevna - 3 dan 150 HRK 150 HRK
Dnevna - 7 dan 300 HRK 300  HRK
Dnevna - 1 dan (velika riba) 120 HRK -
Dnevna - 3 dan (velika riba) 300 HRK -
Dnevna - 7 dan (velika riba) 600 HRK -
Letne dovolilnice    
Letna (od 18 do 65 leta starosti) - 500 HRK
Letna (do 18 leta starosti) - 100 HRK
Letna (osebe nad 65 v pokoju) - 100 HRK
Posebne dovolilnice     
Dovolilnica za parangal - 200 HRK
Dovolilnica za vršo - 200 HRK
Uporaba velikih osti - 100 HRK
Uporaba umetne razsvetljave - 100 HRK

* Posebne dovolilnice veljajo za koledarsko leto za katerega so kupljene. Nakup je možen od 1.12 predhodnega leta do konca koledarskega leta za katerega se kupuje.

 

Dovoljeni pripomočki za rekreacijski ribolov:

Vrste ribolovnih dovolilnic

Obdobje ribolova:

  • Ribolovna dovolilnica za 1 dan
  • Ribolovna dovolilnica za 3 dni
  • Ribolovna dovolilnica za 7 dni
  • Ribolovna dovolilnica za 1 leto

Način ribolova:

  • Rekreacijski ribolov
  • športni ribolov

Posebne dovolilnice

  • za lov s parangalom
  • za lov z vršo
  • za lov z ostmi
  • za lov na veliko ribo
  • za lov z umetno razsvetljavo
  • različne vrste trnkov (največ 2 kosa)
  • ribiške palice (največ 2 kosa)
  • vlečne vrvice (panula) (največ 2 kosa)
  • vaba s trnkom za lov na glavonožce (največ 2 kosa)
  • oprema za lov velikega morskega črva (2 kosa)

 Dovoljeni pripomočki za športni ribolov:

  • različne vrste trnkov (največ 2 kosa)
  • ribiške palice (največ 2 kosa)
  • vlečne vrvice (panula) (največ 2 kosa)
  • vaba s trnkom za lov na glavonožce (največ 2 kosa)
  • oprema za lov velikega morskega črva (2 kosa)
  • harpuna (največ 2 kosa)

Posebne dovolilnice

Posebne dovolilnice lahko kupi le oseba, ki ima letno dovolilnico za športni ali rekreacijski ribolov. Pri ribolovu lahko uporablja zgolj naprave za katere je kupil posebno dovolilnico.

Posebna dovolilnica za parangal

  • parangal z največ 100 trniki (več kosov)

Posebna dovolilnica za lov z ostmi

  • ost oziroma trizob (1 kos)

Posebno dovoljenje za lov na veliko ribo

  • palica z rolo z enim trnkom ali umetno vabo (3 kosi)

 

Dovoljene količine ulova

Pri športnem ali rekreacijskem ribolovu je dovoljeno dnevno naloviti največ do 5 kg rib oziroma drugih morskih organizmov na osebo. Dnevna količina ulova je lahko večja od dovoljene največ za en kos ribe ali morskega organizma, ki presega skupno dovoljeno maso 5 kg. Dovoljeno je nabiranje morskih organizmov kot do školjke in polži. Dnevni ulov ne sme presegati 2 kg razen klapavice, ki jih je dovoljeno nabrati 5 kg.

 

Najmanjše velikosti rib oziroma morskih organizmov

S pravilnikom o ribolovu so predpisane minimalne velikosti posameznih morskih organizmov, ki jih je dovoljeno loviti oziroma nabirati.

  Znanstveni naziv Hrvaški naziv Slovenski naziv Najmanjša velikost
  1. Ribe      
  Dentex dentex zubatac zobatec 30 cm
  Mustelus asterias pas mekaš navadni morski pes 80 cm
  Seriola dumerili gof gof 45 cm
  Sarda sarda palamida palamida 45 cm
  Sciaena umbra kavala grbe 30 cm
  Scorpaena scrofa škrpina škarpena 30 cm
  Spondyliosoma cantharus kantar kantar 18 cm
  Squalus acanthias kostelj trnež 66 cm
  2. Školjke      
  Arca noe kunjka Noetova barčica 5 cm
  Mytilus galloprovincialis dagnje klapavica 6 cm
  Ostrea edulis kamenica ostriga 7 cm
  3. Glavonožci      
  Octopus vulgaris hobotnica hobotnica 1 kg

 

Označevanje ulova športnega oziroma rekreacijskega ribolova

Ves ulov ujet s športnim ali rekreacijskim ribolovom je potrebno označiti na predpisan način. Ulov je potrebno označiti takoj po ujetju ali najkasneje pred zapuščanjem ribolovnega mesta. Ribe se označujejo tako, da se odreže spodnji del repne plavuti, glavonožce pa je potrebno prerezati z globokim rezom glave med očmi. Izjema so lignji, ki so namenjeni za žive vabe, katerih dolžina plašča ne sme presegati 20 cm.  


Vrste ulovljenih rib, ki jih je potrebno označevati

Grafični prikaz načina označevanja ulova

  Znanstveni naziv Hrvaški naziv Slovenski naziv
  Dentex dentex zubatac zubatec
  Dicentrarchus labrax lubin (brancin) brancin
  Diplodus puntazzo pic pic
  Diplodus sargus šarag šarg
  Diplodus vulgaris fratar fratrc
  Epinephelus spp. kirnje kirnije
  Lithognathus mormyrus ovčica ovčica
  Merluccius merluccius oslić oslič
  Pagellus erythrinus arbun ribom
  Pagrus pagrus pagar pagar
  Polyprion americanus kirnja glavulja orjaška kirnja, brodolomčar
  Sarda sarda palamida palamida
  Sciaena umbra kavala grbe
  Seriola dumerili gof gof
  Scorpaena scrofa škrpina škarpena
  Sparus aurata komarča (orada, podlanica) orada, zlatobrov
  Spondyliosoma cantharus kantar kantar
  Zeus faber kovač kovač

 

 Nakup ribolovnega dovoljenja

 

 Članek je bil posodobljen 20.1.2020 in upošteva aktualno zakonodajo.

Ribolov na Hrvaškem

Jadransko morje je pravzaprav ogromen zaliv Sredozemskega morja. Širi se v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Na zahodu ga omejuje Apeninski, na vzhodu pa Balkanski polotok. Od skrajnih točk meri 783 km. Zahodna obala v celoti pripada Italiji, medtem ko si vzhodno delijo Slovenija, Hrvaška, BiH, Črna Gora in Albanija. Jadransko morje naj bi dobilo ime po etruščanski koloniji Adriji ali Hadriji.

Globine morja se močno razlikujejo. Severozahodni del, ali tržaški zaliv, je izjemno plitek in globine ne presegajo 40m. Južnejši del, Južnojadranski bazen  je globlji in globine dosegajo 1200m. Povprečna globina morja je 240m.

Glede na globine morja lahko Jadran razdelimo na štiri dele:

- severozahodna plitvina, kjer globine ne presegajo 50m
- palagruški prag, kjer so globine do 130m
- srednjejadranska morska dolina, ki dosega globine do 243m
- južnojadranski bazen, kjer globina doseže 1233m in je hkrati najgloblja točka Jadrana

Severni del Jadranskega morja, torej Tržaški zaliv, spada med plitve zalive, saj je povprečna globina le okoli 17 m. Večji del slovenskega morja ali 97 % globin ne presega 25 m, 60 % morja je plitvejšega od 15 m in 40 % plitvejšega od 10 m. Globine nad 25 m se pojavljajo le v slabih 3 % meritev. Najbolj znano globlje podvodno področje slovenskega morja je obsežnejša kotanja pred Piranom, približno 300 m NW od rta Madona, z največjo izmerjeno globino 38,0 m, imenovana tudi "podvodni Triglav". Ta točka je od 11. 6. 2000 dalje tudi označena z 2500 kg težko betonsko piramido, na kateri je pritrjena kovinska ploščica z napisom "Najgloblja točka slovenskega morja" in narisan na glavo obrnjen slovenski grb s Triglavom. Drugi globlji predeli severnega Jadrana se nahajajo šele v bližini rta Gornja Savudrija. Zahodno od Savudrijskega polotoka nato globine pričnejo naraščati.

Za primerjavo: najgloblja morska točka na svetu je v Tihem oceanu, v Marijanski brazdi. Njena povprečna globina je 4300 m, najgloblja točka pa je 12.111 m pod morsko gladino.

Globine Jadranskega morja

Veter je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na varno plovbo in  sprejemanje odločitev na morju. Če želimo pluti čim bolj brezskrbno, se je vedno potrebno dobro informirati o vetrovih, ki običajno pihajo na področju plovbe. Poznati moramo naravo posameznega vetra, kdaj piha, iz katere smeri, kakšne hitrosti dosega, kako in zakaj nastaja, kakšne valove povzroča in koliko časa piha.

S pomočjo vremenske napovedi, matematičnih modelov smeri in hitrosti vetrov (Aladin) in poznavanja vetrov, lahko svojo plovbo le tem prilagodimo in si zagotovimo brezskrbno preživljanje časa na plovilu.

Lokalni vetrovi imajo svojo specifiko. Odvisni so od številnih dejavnikov kot je, konfiguracija terena, klimatski pas, letni čas in številni drugi. Vetrovi so na različnih delih sveta drugačni, imajo drugačno ime in drugačne lastnosti. V večini je edina skupna lastnost, da jih ločimo po smereh neba iz katere pihajo, oziroma iz smeri iz katere najpogosteje pihajo. Zavedati se moramo, da določen veter ne piha vedno iz iste smeri. Na njegovo smer vpliva na primer konfiguracija terena, ki mu lahko spremeni smer za 90 ali celo več stopinj.

Najpogostejši vetrovi na Jadranu

Na Jadranu ločimo osem osnovnih vetrov, ki jih imenujemo glede na smer iz katere pihajo. Najbolj pogosti in najpomembnejši, lahko jih imenujemo tudi glavni, so trije, burja, jugo in maestral. Ti vetrovi so glavni, ker dosegajo najvišje hitrosti, hitrosti viharja. Ostali so nekoliko manj pogosti in ne dosegajo velikih hitrosti. Običajno pihajo bolj umirjeno. To so tramontana, levant, oštro, ponent in lebič. Vse vetrove lahko prikažemo na skici, ki jo imenujemo roža vetrov (glej sliko).

Tabela 1 – Imena vetrov na Jadranu v različnih jezikih

Smer vetra Oznaka smeri (SLO) Ime (slovensko) Ime (hrvaško) Ime (italijansko) Ime (nemško)
severnik N (S) tranmontana tramontana tranmontana Tramontane
severovzhodnik NE (SV) burja bura, burin bora Bora
vzhodnik E (V) levant levant levanta Levante
jugovzhodnik SE (JV) jugo jugo scirocco Scirocco
jug S (J) oštro oštro ostro Ostro
jugozahodnik SW (JZ) lebič lebić, garbin libeccio Libeccio
zahodnik W (Z) ponent pulenat ponente, zefiro, espero Poniente
severozahodnik NW (SW) maestral maestral maestrale Mistral

Hitrost vetra

Hitrost vetra je razdalja, ki jo veter opravi v časovni enoti. Uradna enota za merjenje hitrosti vetra je m/s (meter na sekundo). Večinoma smo navajeni izražati hitrost vetra v km/h (kilometri na uro), v navtiki pa se uporablja enota vozel ali nmi*/h (navtična milja na uro)

Med enotami obstajajo enostavne korelacije, tako da lahko hitro preračunamo iz ene v drugo po naslednjih formulah:

Preračunavanje med enotami

  enota   enota formula opis
1 m/s v km/h v (m/s) = 3,6 * v (km/h) Količino v m/s pomnožimo s faktorjem 3,6 in dobimo količino izraženo v km/h.
2 km/h v m/s v (km/h) =  v  / 3,6  (m/s) Količino v km/h delimo s faktorjem 3,6 in dobimo količino izraženo v m/s.
3 m/s v vozli v (m/s) = 1,94 * v (vozli) Količino  v m/s pomnožimo s faktorjem 1,94 in dobimo količino izraženo v vozlih (nmi/h). Navtična milja – nmi je enaka 1,852 m. 1 vozel = 1 nmi/h.
4 vozli v m/s v (vozli) = v /1,94  (m/s) Količino  v vozlih (nmi*/h) delimo s faktorjem 1,94 in dobimo količino izraženo v m/s. Navtična milja – nmi je enaka 1,852 m. 1 vozel = 1 nmi/h.

 Hitrost vetra v različnih enotah

m/s
km/h
vozli (nmi/h)
1 m/s
3,6 km/h
1,94 vozla
2 m/s
7,2 km/h
3,88 vozla
5 m/s
18 km/h
9,70 vozlov
10 m/s
36 km/h
19,40 vozlov
15 m/s
54 km/h
29,10 vozlov
20 m/s
72 km/h
38,80 vozlov
30 m/s
108 km/h
58,20 vozlov
50 m/s
180 km/h
97,00 vozlov

Opomba:

*Uradna oznaka za navtično miljo ne obstaja. V različnih virih se uporabljajo različne oznake kot na primer NM, nm, Nm, M in podobne. V eNavtiki smo se odločili, da uporabljamo oznako nmi ker na primer dvoznačna oznaka Nm označuje fizikalno enoto za navor in z navtično oznako za razdaljo nima popolnoma nobene korelacije.

Beaufortova lestvica moči vetra

Poleg merjenja hitrosti vetra z napravami, pa poznamo tudi opisno ocenjevanje vetra, ki ga določamo na podlagi učinkov, ki jih povzroča. Opisano ocenjevanje imenujemo Beauforjeva lestvica, hitrost vetra pa izražamo v boforih.

Bf -bofori hitrost vetra v m/s* višina valov (m) Opis (SLO) Opis (CRO)
0 0 - 0,2 m/s 0,00 m tišina - tiho tišina
1 0,2 - 1,5 m/s do 0,20 m lahen vetrič lak povjetarac
2 1,6 - 3,3 m/s do 0,50 m vetrič povjetarac
3 3,4 - 5,4 m/s do 1,00 m slab veter slab vjetar
4 5,5 - 7,9 m/s do 1,50 m zmeren veter umjeren vjetar
5 8 - 10,7 m/s do 3,00 m zmerno močan veter umjereno jak vjetar
6 10,8 - 13,8 m/s do 4,00 m močan veter jak vjetar
7 13,9 - 17,1 m/s do 5,50 m zelo močan veter vrlo jak vjetar
8 17,2 - 20,7 m/s do 7,50 m viharni veter olujni vjetar
9 20,8 - 24,4 m/s do 10,0 m vihar oluja
10 24,5 - 28,4 m/s do 12,5 m močan vihar žestoka oluja
11 28,5 - 32,6 m/s do 14,0 m orkanski veter orkanska oluja
12 32,7 - 39,6 m/s do 15,0 m orkan orkan
13 -17 39,7 - 61,2 m/s nad 15, m ** **

* Beaufortova lestvica je opisna. Hitrosti vetra in višine valov so približne. 

** Za vetrove, ki dosegajo hitrosti preko 40 m/s - oziroma 13-17 boforov ni poimenovanj v slovenskem ali hrvaškem jeziku

Vetrovi na Jadranu

Novi pogoji za prehod meje s Hrvaško in vračanje v Slovenijo 10.4.2021

Pomorstva si brez uporabe vrvi enostavno ne znamo predstavljati. Najdemo jih na vseh vrstah plovil, od najmanjših do največjih. Če pa hočemo vrvi uporabiti, jih moramo znati tudi zavezati z ustreznimi vozli. Poznamo več vrst vozlov, ki se med seboj razlikujejo po njihovih lastnostih,  in se zato uporabljajo v različne namene.

Eden najbolj vsestransko uporabnih vozlov, brez katerega na morju preprosto ne gre, je prav gotovo mornarski vozel oziroma »pašnjak«. Nekateri ga imenujejo tudi nezatezni vozel ali nezategljiva zanka in že ime nam pove, da se ne zateguje in ga zato lahko enostavno razvežemo.

Uporabljamo ga za privezovanje čolnov na priveznik (bitvo), za varovanje (privez ljudi ali predmetov), za privezovanja na privezna očesa (npr. ponjave in jadra). Kljub temu, da se vozel enostavno razveže, pa je zelo zanesljiv, vrv utrpi pri zavezovanju manj poškodb kot pri drugih vozlih in zaradi vsega naštetega ga v praksi zelo veliko uporabljamo.

Različna imena vozla: mornarski vozel, mrtvi vozel, najlonski vozel, nezategljiva zanka, pašnjak (HR)

Mornarski vozel

Videoposnetki marin, luk in sidrišč posneti iz zraka

+
Internautica26_300x400_02.jpg
As Boats - Brig
Alaris d.o.o.,   Topniška 14,   Ljubljana,  Tel.: 031 303 086,   e-pošta: urednik@enavtika.si
© 2026 enavtika
Zaupnost podatkov | Splošni pogoji | Oglaševanje