Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 2. del

Zadnje iz eTrgovine

720.00€

Litijeva baterija BlueCell 170Ah12V, ki je preplula Atlantski ocean na jadrnici Ashika II. Krmaril jo je slovenski jadralec Uroš Kraševac, ki je bateriji podpisal. Baterija je bila v uporabi 18 dni. Na voljo sta le 2 kosa.

Litijeva baterija za plovila. Odlična zamenjava za svinčene akumulatorje. Namenjena za servisno baterijo.

Tehnični podatki BlueCell 170Ah 12V:

Nazivna napetost: 12,8 v
Nazivna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna energija: 2176 Wh
Samodejno praznjenje: <3,5% mesečno
Življenjska doba: > 3000 pri praznjenju preko 80%
Življenjska doba: > 6000 pri praznjenju preko 50%
Tok polnjenja: 100 A
Tok praznjenja: 150 A
Tok praznjenja (do 3 s): 300 A
Izklop nizka napetost: 10 V
Temperaturno območje praznjenja: od -20°C do +60°C
Temperaturno območje polnjenja: od 0°C do +45°C
Vodoodpornost: IP55
Teža: 14,8 kg
Dimenzije (DxŠxV): 328x172x216 mm

BlueCell 170Ah12V - Uroš Kraševac

Miran Tepeš, ki ga vsi poznamo, kot vrhunskega smučarskega skakalca, je v zadnjih letih svojo smučarsko športno pot zamenjal z jadralsko. Tako kot večina je pričel v Jadranu, ki pa mu je kmalu postal premajhen. Izzivi in večji cilji so ga vodili v svet. Podal se je na plovbo okoli sveta, ki ga je obplul že dvakrat. Svoja doživetja je strnil v knjigah Z vetrom in Proti soncu. Leta 2014 se je podal na Grenlandijo, leta 2016 pa v Avstralijo. Lani je svojo plovbo nadaljeval in zaplul do Tasmanije, preplul celotno južno Avstralije in pot končal na rtu Leeuwin.

14. april

Jadranje okoli juga Tasmanije je kar živahno, vreme pa pestro. Včeraj sem izbral Surprise bay, da bi v zalivu prevedrili napovedano hladno fronto, pa je ta zvečer v zaliv privršala z nalivom in s 40 vozli južnega vetra. Seveda smo morali pobegniti iz zaliva, v noč, na oceanske valove. Čez 3 ure smo našli boljsi zaliv in v njem mirno prebili ostanek noči. Danes jadramo skozi plohe in se skušamo mimo JZ rta prebiti do zaliva Port Davey. Avstralci morju južno od Avstralije in zahodno od Tasmanije pravijo Južni ocean in se Indijski ocean začne šele zahodno od Avstralije. Geografi pri nas v šolah učijo, da je meja med Pacifikom in Indijskim oceanom južno od Tasmanije, Južni ocean pa je južno od 60. vzporednika južne geografske širine. Po naše smo mi zdaj iz Pacifika zajadrali v Indijski ocean, po avstralsko pa v Južni ocean.

15. april

Včeraj smo se z deževnega juga Tasmanije prebili na zahodno stran in lepo jadrali do Port Davey-a. Na številnih čereh in otočkih ob obali so se lomili zajetni valovi, ki so prihajali z juga Južnega oceana. Port Davey je slikovit, globok in razvejan zaliv v katerega zavetrnem zalivčku smo prebili popoldne, ki smo si ga popestrili z vzponom na hrib nad zalivom. Zvečer smo odjadrali naprej proti severu, saj sem želel čim bolje izkoristiti napovedani zahodnik, a je veter sredi noči preveč opešal in zagnati sem moral motor. Po nekajmetrskih valovih smo se potem guncali do jutra, ko nas je začel ustavljati severni veter. Družbo na poti so nam delali albatrosi in ponavljala se mi je zgodba izpred nekaj let na južnem Pacifiku. Ko sem albatrose le opazoval, so ti čudoviti oceanski jadralci letali tik nad valovi le nekaj metrov od barke, ko pa sem v roke vzel fotoaparat, so odleteli v daljavo. No, nekaj slik mi je na skrivaj vendarle uspelo posneti. Popoldne smo se pred oceanskimi valovi umaknili v zaliv Macquarie, ki ima kar precej zapleten vhod skozi ožine in čez plitvine. Navionicsove karte so bile dovolj natančne, da na plitvinah nismo obtičali. Barko smo za čez noč privezali v Strahanu.

16. april

Po deževni noči je jutro v Strahanu vendarle postalo dovolj prijazno za sprehod ob obali zaliva, potem pa je spet začelo pršiti z neba in smo odvezali vrvi s pomola. Zapustili smo najbolj deževen kraj na Tasmaniji, vsaj tako pravijo vremenske statistike. Po dvournem slalomu med stebri in svetilniki, ki označujejo plovno pot med čermi, otočki in plitvinami, smo zapluli na odprto morje. Južni ocean nas je pozdravil z navzkrižnimi valovi, zato si prvih nekaj ur nisem upal na polno razviti jader, da ne bi preveč treskali po nasprotnih valovih. Čez nekaj ur se je morje dovolj uneslo, da smo ob zahodni Tasmanski obali s 15 vozli zahodnika lahko lepo jadrali v noč.

17. april

Po hitrem jadranju preko noči je veter zjutraj opešal in zadnjih nekaj deset milj je jadrom na pomoč priskočil motor, da smo sredi dneva lahko pristali na otoku King, ki leži v prelivu Bass med Tasmanijo in Avstralijo. Toplejši dan, kot smo jih bili vajeni zadnje dni, smo izkoristili za sprehod po gričih nad obalo, kjer smo preganjali valabije (kengurujeve manjše brate). Večeri so tukaj kar hladni in za boljše počutje na barki vsako noč poskrbi plamenček na štedilniku, ki prijetno ogreje notranjost barke. Čas je že, da se z jesenske Tasmanije preselimo v toplejše kraje.bolj proti severu.

18. april

Nameravali smo se prestaviti v Currie, glavno naselje na drugi stran otoka, vendar je bilo morje neusmiljeno. Okrog 5 ali 6 metrov visoki oceanski valovi so zunaj na morju in ker je morje pred Currie globoko le nekaj metrov, sem zjutraj lokalne ribiče vprašal za nasvet glede vplutja v pristanišče Currie. Rekli so mi, da takšni valovi niso težava, zato smo se dopoldne z barko podali na pot okoli otoka. Po petih urah smo bili pred mestecem, a v pristanišče se nisem upal zapluti, saj so se na plitvinah na vhodu v luko dvigovali in.lomili valovi. Ne sicer vsi, le tisti večji, a nisem želel tvegati, zato bomo zavetje pred valovi poskušali najti pri otočkih na severu Kinga. Ponoči bomo izkoristili napovedani severovzhodnik in odjadrali proti 150 milj oddaljenemu Portlandu na južni avstralski obali.

Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 1. del Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 3. del