V petek je začela pihati burja, ki se je včeraj okrepila do orkanske hitrosti.

Vetrovi, ki so presegali hitrosti 160 km/h, so v tem obdobju sicer običajni. A vsako leto, ko zapihajo, povzročijo probleme, ki jih ne bi pričakovali.

V četrtek je prišlo do neverjetne pomorske nesreče. Ruska tovorna ladja je trčila v most v Južni Koreji.

Korejska obalna straža je sporočila, da je 5998-tonska ladja Seagrand, ki pluje pod rusko zastavo, trčila v most Gwengan v mestu Busan ob 16.20 popoldne po lokalnem času. Na krov ladje so se vkrcali lokalni organi in ugotovili, da je kapitan ladje plul pod vplivom alkohola. Po opravljenem alkotestu so ugotovili, da je bilo v njegovi krvi prisotnega dvakrat več alkohola, kot je zgornja dovoljena meja. Ker niso uspeli potrditi, ali je kapitan bil v trenutku nesreče za krmilom ali ne, ga niso aretirali. Pozneje so ugotovili, da je ladja Seagrand pred trkom v most trčila še s tovorno ladjo, ki je bila zasidrana približno 40 min plovbe pred mostom.

V nesreči ni prišlo do večje materialne škode in nobena oseba ni bila poškodovana.

Kako je pijani kapitan pred trkom v most trčil še v nekaj plovil na privezu

Grški kapitani na trajektih rednih linijah so znani po svojih izjemnih manevrskih sposobnostih. Kljub velikosti ladij, ki jih upravljajo, so z njimi sposobni elegantno in hitro pristati tudi v zelo zahtevnih vremenskih razmerah.

Spodnji videoposnetek je nastal med pristajanjem trajekta Nissos Mykonos v pristanišču Chios na istoimenskem otoku. Kljub temu da je prejšnji teden pihal močan veter, ki je dosegal hitrosti 8 beaufortov, je kapitan ladje pristal hitro in elegantno. Za izvedbo manevra je uporabil obe premčni sidri.

Jadrnica SeaLeon je na Atlantiku izginila v mesecu oktobru lanskega leta. Po štirih mesecih jo je naplavilo na obalo na Irskem.

Jadrnica SeaLeon se je udeležila tekmovanja Mikrotransat. Gre za regato za avtonomna plovila brez posadke, ki poskušajo prečkati Atlantski ocean. Lanske regate so se udeležila štiri plovila. Jadrnico SeaLeon, ki v dolžino meri vsega 1,8 m, je zgradila skupina raziskovalcev iz univerze Dalhousie. Jadrnico so poslali na pot 26. junija 2018.

Po 76 dneh uspešne plovbe in preplutih nekaj 1000 km, je začela nekontrolirano krožiti, nato pa so zgubili stik. Po štirih mesecih je malo jadrnico opazila irska družina, ki je čas preživljala v mestu Castletownbere na Irskem. Kaj so našli, jim ni bilo jasno. Jadrnica je bila v slabem stanju. Jadra so bila raztrgana, trup je bil umazan. Potegniti so jo hoteli iz vode, a jo je veter potisnil stran od obale. Ko je mimo priplul lokalni ribič, jo je dvignil na svoj krov in pripeljal na obalo. Na jadrnici so bili zapisani elektronski naslov, telefonska številka in napis »Don't Touch«. Poklicali so na telefonsko številko in ekipo obvestili o najdbi. Eden izmed avtorjev plovila se bo odpravil na Irsko, kjer bo lahko prevzel njihovo robotsko jadrnico.

Microtransat

Microtransat je regata za plovila, ki plujejo brez posadke. Njen namen je razvoj tehnologij avtonomnih plovil. Regata poteka od leta 2010. Lani so se je udeležila štiri plovila. Zmagalo je plovilo SB Met, ki je za prečkanje Atlantika potrebovalo 79 dni in 12 ur. Jadrnica That'll Do Two so diskvalificirali, ker je po 10 dneh plovbe prenehala oddajati signal, jadrnica Gortobot v3 je po 10 dneh plovbe naplavilo na obalo Nantucet na Islandiji.

Zmagovalna jadrnica med plovbo

Foto: Microtransat.org; Sheila O'Regan

Solarna tehnologija je v zadnjih letih zelo napredovala, kar je povzročilo, da so cene solarnih sistemov že zelo privlačne. Poleg cenovne ugodnosti so sistemi prilagodljivi in jih je enostavno namestiti na plovilo.

Solarni sistem na plovilu zagotavlja neodvisnost. S plovilom se ni več treba vsak dan vračati v marino, pluti nekaj ur dnevno ali celo prižigati motor na sidrišču, da bi napolnili izpraznjene akumulatorje. Če se odločimo za montažo solarnega sistema, lahko že z enim samim 100 W solarnim panelom nadomestimo električno energijo, ki jo potroši največji porabnik na plovilu, hladilnik.

Izbira primerne moči solarnega sistema

Moč solarnega sistema določimo glede na naše potrebe, želje in na koncu upoštevamo prostor, ki je primeren za namestitev solarnih panelov. Pomembno je vedeti, koliko električne energije dnevno potrošijo porabniki na plovilu, koliko časa si želimo biti samostojni in koliko prostora lahko namenimo namestitvi solarnih panelov.

Dnevna poraba el. energije

Ko bivamo na sidru, trošimo energijo s porabniki, ki delujejo več ur dnevno, in porabniki, ki jih vključujemo za krajši čas. Med porabniki, ki delujejo večji del dneva, so VHF-postaja, hladilnik in predvajalnik glasbe. Porabniki, ki delujejo manj časa, so črpalke vode, luči in podobno. Med večjimi porabniki je nedvomno hladilnik. Pri temperaturah okrog 25 °C porabi v povprečju 1,6 Ah/h (povprečna dneva poraba). Dnevna poraba znaša 38,4 Ah. Ko temperature narastejo na 30 °C, se poveča tudi poraba električne energije. Kompresor hladilnika bo deloval do 50 odstotkov dlje časa, zaradi česar bo poraba električne energije 50 odstotkov višja. Pričakujemo lahko dnevno porabo okrog 60 Ah. Če imamo na plovilu dva hladilnika, bo poraba dvakrat večja.

Predvajanje glasbe je drugi velik, dolgotrajen porabnik električne energije. Večina predvajalnikov glasbe ima vgrajene ojačevalnike z močjo 25 W na kanal. Večina ima štiri kanale, kar pomeni skupno 4 x 25 W = 100 W (4 x 50 W glasbene moči). Za vsako uro predvajanja glasbe na zmerni – polovični jakosti (50 W), bomo potrošili 4 Ah. Če imamo radio prižgan 4 ure dnevno, to pomeni 16 Ah. Tretji porabnik, ki na plovilu deluje več ur dnevno, je VHF-postaja. Praviloma mora biti prižgana 24 ur. Zaradi tega tudi troši električno energijo 24 ur. K sreči je poraba VHF-postaje v pripravljenosti izjemno majhna. Praviloma postaje v pripravljenosti potrošijo manj kot 0,5 Ah. Pri oddajanju poraba znaša približno 6 Ah. Dnevna poraba VHF-postaje bo v povprečju znašala okrog 15 Ah.

Drugi porabniki, kot so črpalke za vodo, luči v večernih urah in polnjenje mobilni telefonov, so manjši, a vseeno ne nezanemarljivi porabniki. Luči so lahko izjemno potratne, če uporabljamo halogenske žarnice. Posamezna žarnica ima moč 10 W. Izračun porabe ni smiseln. Potrebna je zamenjava z LED-sijalkami, pri katerih je poraba 6-krat, pri visokokakovostnih LED-sijalkah pa celo do 10-krat manjša (pri enaki svetilnosti). Poraba teh porabnikov variira. Privzamemo lahko, da z njimi dnevno potrošimo dodatnih 10 Ah električne energije.

Če seštejemo skupaj, bo naša dnevna poraba na manjši motorni jahti ali jadrnici znašala okrog 80 Ah. Če smo pri porabi nekoliko bolj pazljivi, hladilnika ne odpiramo kar naprej in ne poslušamo glasbe, bomo porabo zmanjšali na 60 Ah.

Dnevna pridelava električne energije

Današnji moderni solarni paneli imajo vedno večji izkoristek. Sonce oddaja približno 1000 W energije na 1 m2. Solarni paneli delujejo s pribl. 20-odstotnim izkoristkom, kar pomeni, da je njihova moč približno 200 W na 1 m2. Solarni paneli dimenzij 120 x 50 cm imajo moč 100 W. Njihova kratkostična napetost znaša okrog 20 V in proizvajajo tok okrog 5 A. Tehnične lastnosti se razlikujejo glede na tehnologijo, ki jo uporabljajo in seveda glede na kakovost. Solarni paneli kakovostnejših blagovnih znamk imajo večje izkoristke. S 100 W kakovostnejšim solarnim panelom lahko dnevno proizvedemo 40 do 50 Ah. Seveda je to možno le, če je solarni panel v celoti ves dan izpostavljen soncu. Takšno pridelavo lahko pričakujemo pri fiksni montaži, pri kateri je panel vgrajen horizontalno. Celotna površina panela je izpostavljena soncu. V primeru, da je panel možno obračati proti soncu, lahko pridelamo do 30 odstotkov več električne energije.

Vsi solarni paneli niso enaki

Razlika med posameznimi tehnologijami solarnih panelov je bistvena. Solarne celice na panelu so lahko vezane zaporedno ali vzporedno. Če so celice vezane zaporedno in je le ena celica v senci, bo pridelava električne energije padla na 0. Če so celice vezane vzporedno in bo ena izmed njih v senci, bo pridelava električne energije zmanjšana le za energijo, ki je ne pridela celica v senci. Če imate jadrnico in panela ne morete montirati na mesto, ki je v celoti na soncu (na krov plovila, kamor padajo sence jambora, jader …), se odločite za panel, pri katerem so celice vezane vzporedno.

Razlike med solarnimi paneli so zelo velike. Tako cenovne kot kakovostne. Paneli so občutljivi na temperaturo. Nekateri bolj, drugi manj. Višja kot je temperatura, slabši je izkoristek panela. Zato je zelo pomembno, kako panel namestimo na plovilo, da se bo lahko kar najbolj učinkovito hladil. Vsi proizvajalci navajajo tehnične podatke, ki veljajo za testne pogoje, ki so običajno izvedeni v laboratoriju. Paneli višjega cenovnega razreda so običajno manj občutljivi na temperaturo, paneli nižjega cenovnega razreda pa so lahko bistveno bolj občutljivi na povišanje temperature. Seveda pri vseh panelih ne drži korelacija cene in kakovosti. Kljub enakim specifikacijam panelov lahko občutljivi proizvedejo do 50 odstotkov manj električne energije, kot bi pričakovali. Zato bo pri nakupu potrebna previdnost.

Primerjalni test

Testirali smo dva cenovno primerljiva gibljiva solarna  panela. Panel 1 slovenskega proizvajalca in Panel 2 nizozemskega proizvajalca. Panela sta podobno velika, enako debela (3 mm), podobne so izhodne napetosti in podobni so tokovi. Panel 1 ima nekoliko nižjo nazivno napetost in napetost na odprtih spojkah kot Panel 2. Zaradi tega pa obljublja nekoliko večji kratkostični tok in nazivni tok, kar je logični glede na to, da je nazivna moč obeh panelov enaka. Moč je namreč produkt toka in napetosti P = I x V. Brez testiranje panelov bi se izjemno težko odločili za pravega. Zato smo vzeli oba panela in ju postavili na isto mesto in izmerili rezultate. Meritev smo pričeli izvajati ob 13.30 uri. Oba panela smo postavili horizontalno na enako površino 5 minut preden smo opravili prvo meritev. Merili smo temperaturo panela, kratkostični tok in napetost na odprtih sponkah. Rezultate smo zapisali v spodnjo tabelo.

Na podlagi opravljanih meritev bi že lahko sklepali kateri panel ima boljši izkoristek in pod enakimi pogoji proizvede več električne energije. Da bi se o tem prepričali, smo oba panela namestili na plovilo in tri dni zaporedoma merili proizvodno električne energije. Panela sta bila ves čas postavljena horizontalno. Kota proti soncu nismo spreminjali. Vse tri dni je sijalo sonce in le za krajši čas se je pojavil kakšen oblak in prekril panela. V spodnji tabeli je jasno prikazano, kolikšni so bili polnilni tokovi glede na uro dneva in koliko električne energije smo pridelali v treh zaporednih dneh. Polnjenje akumulatorjev je potekalo preko regulatorja polnjenja Solara SR.

Primer solarnega sistema

Predvidimo, da imamo na plovilu dnevno porabo 60 Ah. Na strehi nameščen solarni panel moči 100 W, ki pridela 45 Ah električne energije dnevno. Primanjkljaj 15 Ah črpamo iz akumulatorjev. Če imamo na plovilu nameščen akumulator s kapaciteto 100 Ah, lahko iz njega dobimo približno 60 Ah. Pri dnevni porabi 15 Ah el. energije iz akumulatorja, bomo lahko na sidru ostali 4 dni. Če solarnega sistema ne bi imeli, bi lahko ostali na sidru zgolj 1 dan.

Naslednji teden se bomo posvetili montaži solarnega sistema na plovilo in priklopu na baterije plovila.