Članek je bil objavljen v nedeljo ob 22.00 in ni več aktualen! Aktualna pravila so na: 

Z današnjim dnem se spet spreminja epidemiološka slika držav. Posodobljeni so seznami rdečih, oranžnih in zelenih držav.

Z današnjim dnem je vse večje število administrativnih enot – županij, kot jih imenujejo na Hrvaškem, oranžnih. Niso več na seznamu rdečih. To pomeni, da je vračanje v Slovenijo iz teh delov Hrvaške varno in zato ni treba opravljati testa in ni potrebna 14- oziroma 10-dnevna karantena.

Na rdečem seznamu ostajajo:

Dubrovniško-neretvanska

• Liško-senjska
• Splitsko-dalmatinska
• Virovitiško-podravska
• Brodsko-posavska
• Požeško-slavonska

Od danes dalje je tako možno jadrati v:

• Istrski županiji
• Primorsko-goranski županiji
• Zadarski županiji
• Šibensko-kninski županiji

Pred vsakim začetkom plovbe se je nanjo treba pripraviti. Pripraviti se na plovbo pa pomeni tudi sprejeti odločitev, ali je sploh varno izpluti.

Dilema, ali izplujemo ali ne, se lahko pojavi prvi ali kateri koli drugi dan naše plovbe. Če smo s plovilom privezani v varnem pristanu, na morju pa vladajo slabe razmere za plovbo, je treba razmisliti, ali je sploh varno izpluti, kako bomo pluli, in seveda, kako bomo pristali ali pa se zasidrali, ko bomo plovbo končali.

Prvo vprašanje, na katerega moramo odgovoriti, je, ali bo izplutje varno za posadko, ali bo varno za plovilo in seveda, ali imamo dovolj znanja in izkušenj, da bo plovba varna. Če je kateri od odgovorov na ta vprašanja ne, potem ne smemo izpluti. Velika mera samokritike bo pomagala pri pravi odločitvi. Ne precenjujte se. Narava je močnejša od nas.

V videu si lahko ogledate tipičen primer pogojev, ki niso varni za plovbo. Jadralci so z jadrnico izpluli iz pristanišča marine Porto di Roma v Ostii (Italija). Njihova plovba se je končala na zunanjem valobranu marine.

Video: FB Fabio Martines

Spremembe o pogojih prehoda meje in odredbi ukrepov (karantena, test,..) se spreminjajo dnevno. Od jutri naprej je iz oranžnih administrativnih enot Hrvaške vstop v Slovenijo možen brez omejitev. Prihod iz rdečih administrativnih enot je podvržen karanteni oziramo testu.

Na rdečem seznamu so naslednje administrativne enote (od 29. septembra 2020):

• Brodsko-posavska,
• Dubrovniško-neretvanska,
• Liško-senjska,
• Požeško-slavonska,
• Šibeniško-kninska,
• Splitsko-dalmatinska,
• Virovitiško-podravska,
• Zadrska.

Osebi, ki vstopa v Slovenijo in ima prebivališče v naštetih rdečih administrativnih enotah Hrvaške ali prihaja iz njih, pa se zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 odredi karantena za deset dni.

Na oranžnem seznamu so naslednje administrativne enote:

• Krapinsko-zagorska županija
• Sisačko-moslavačka županija
• Karlovačka županija
• Varaždinska županija
• Koprivničko-križevačka županija
• Bjelovarsko-bilogorska županija
• Primorsko-goranska županija
• Osječko-baranjska županija
• Vukovarsko-srijemska županija
• Istarska županija
• Međimurska županija
• Mesto Zagreb

Osebe, ki prihajajo iz oranžnih administrativnih enot ali v njih prebivajo, lahko v Slovenijo vstopijo brez omejitev in karantene.

Če boste iz hrvaške prišli iz Istrske županije ali Primorsko - goranska županije (in nekatere celinske županije), potem vam ne bo odrejena karantena in ni potrebno opravljati testa. To velja za celotno Istro, področje Reke, vse do Crikvenice, Selc, Novega Vinodolskega, Povile in Klenovice. Prav tako to velja za otoke, ki so del Istrske ali Primorsko - Goranske župnije: Brijoni, Cres, Lošinj, Krk, Rab, Unije, Susak, Ilovik, Sv. Grgur, in seveda Goli otok.

Izjeme za prihode iz rdečih administrativnih enot

Karantena pa ne bo odrejena, če oseba ob prehodu meje predloži negativni izvid testa na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19), ki ni starejši od 48 ur in je bil opravljen v državi članici EU, državi članici schengenskega območja ali v Sloveniji, in sicer pri organizaciji ali posamezniku, ki sta ju Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano prepoznala za ustrezna in verodostojna ter sta navedena na seznamu na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Izjeme brez karantene in negativnega testa za vstop iz rdečih administrativnih enot

Določenih je 15 izjem, ko karantena ne bo odrejena in oseba tudi ne potrebuje negativnega testa. Vstop iz naštetih rdečih administrativnih enot Hrvaške se tako dovoli:

• čezmejnemu dnevnemu delovnemu migrantu, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic EU ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni delovni migrant;
• osebi, ki je napotena na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza ali z njega;
• osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo ali iz nje v gospodarskem prometu ter za tovorni in potniški promet v tranzitu in zapusti Slovenijo v 12 urah po prehodu meje;
• osebi, ki potuje v tranzitu čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najpozneje v 12 urah po vstopu;
• osebi z diplomatskim potnim listom;
• članu tuje uradne delegacije, ki prihaja v Republiko Slovenijo na podlagi potrdila ali uradnega vabila pristojnega državnega organa, ali članu uradne delegacije Republike Slovenije, ki se vrača iz tujine;
• predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvaja uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po opravljeni nalogi to mogoče;
• pripadniku Slovenske vojske, policije ali uslužbencu državnega organa, ki se vrača z napotitve na delo v tujini, ter uslužbencu državnih organov na službeni poti v tujini (opraviti mora testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) ob prihodu v Slovenijo);
• osebi, ki prehaja mejo (dnevno ali občasno) zaradi vključenosti v vzgojo in izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali tujini in to izkazuje z ustreznimi dokazili, ter njenim staršem oziroma drugi osebi, ki jo prevažajo, in se vračajo čez mejo v 24 urah po prehodu meje;
• osebi, ki prehaja mejo zaradi nujnih neodložljivih osebnih opravkov ali nujnih poslovnih razlogov in to izkaže z ustreznim dokazilom ter se vrača čez mejo v najkrajšem času, ki je potreben za izvedbo opravila, vendar ne več kot 48 ur po prehodu meje (velja tudi za ožje družinske člane osebe, če potujejo skupaj z njo);
• osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
• osebi, ki ima dokazilo o načrtovanem nujnem zdravstvenem pregledu ali posegu v državi članici EU ali schengenskega območja ter se vrača čez mejo takoj po končanem zdravstvenem pregledu ali posegu oziroma takoj, ko mu zdravstveno stanje to dopušča (skupaj z njenim spremljevalcem, kadar je ta zaradi zdravstvenega stanja nujno potreben);
• dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del (velja tudi za ožje družinske člane osebe, če potujejo skupaj z njo);
• državljanu Republike Slovenije ali tujcu s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je lastnik nepremičnine ali bivalnega plovila v sosednji državi ali ima na podlagi pogodbe o zakupu oziroma najemu ali drugi pogodbi pravico do uporabe nepremičnine, bivalnega plovila ali parcele v avtokampu v sosednji državi, iz katere vstopa v Republiko Slovenijo, in to izkaže z ustreznimi listinami, če se vrača v državo v 48 urah po izstopu (velja tudi za ožje družinske člane osebe, če potujejo skupaj z njo);
• osebi, ki državljanu Republike Slovenije ali tujcu s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je lastnik ali najemnik kmetijske površine v sosednji državi, pomaga pri sezonskem pobiranju kmetijskih pridelkov in to izkaže z ustreznim dokazilom, če se vrača čez mejo v 24 urah po izstopu iz Republike Slovenije.

Vir: gov.si

Zaradi svetovne korona krize se ogromna škoda povzroča v segmentu križarjenj. Ker so ladje, ki ne plujejo in ne prinašajo denarja, ogromen strošek, so lastniki prisiljeni v drastične ukrepe. Če jim ladje ne uspe prodati, je ceneje, da jo dajo v razrez in stroške pokrijejo z odpadnim železom. Kriza za lastnike je postala priložnost za podjetja, ki se ukvarjajo z razrezom ladij.

V Turčiji je že do sedaj obratovalo več ladjedelnic, ki so se ukvarjale z razgradnjo tovornih ladij. Zaradi krize v industriji luksuznih križarjenj pa so na njihova vrata potrkali številni ladjarji. Svoje luksuzne križarke so odpeljali na njihovo zadnjo plovbo. V turškem pristanišču Aliaga je eden izmed večjih obratov za razgradnjo ladij. Lastniki križark so k njim na razrez pripeljali že pet večjih križark, v kratkem pa se jim bodo pridružile še tri. Prihajajo iz Anglije Italije in tudi iz ZDA.

Za popolno razgradnjo ene križarke potrebujejo šest mesecev. Za delo je potrebnih 100 delavcev. V mesecu januarju, ko sveta še ni prizadela korona kriza, so mesečno pridelali 700.000 ton odpadnega železa. Do konca leta pričakujejo, da se bo količina povečala na 1.100.000 ton mesečno. Poleg odpadnega železa zaslužijo tudi s prodajo opreme. Na ladjah je pohištvo, kuhinjska in druga oprema. Vse to lahko prodajo na trgu. Njihovi kupci so pogosto hoteli.

Vir: Youtube, Reuters