Capbreton je francosko obalno mesto na jugu Biskajskega zaliva. Peščena obala plovilom ne nudi zaščite, zato sta marina in pristanišče skrita v kanalu reke La Bouret. Vpluti in izpluti je možno le skozi prehod Boucerot, ki je širok slabih 50 m.

Biskajski zaliv je odprt proti zahodu neposredno v Atlantski ocean. Njegova posebnost je nenadno znižanje globine. Le 150 nmi od obale je globina morja več kot 4000 m. Na oddaljenosti 40 nmi še vedno več kot 1000 m, nato pa se hitro zmanjša na manj kot 100. Valovi, ki nastanejo na odprtem morju, zato ne izgubijo moči, dokler ne trčijo v obalo. Vplutje v kanal je nevarno. Manever je treba izvesti pravilno in pravočasno. Kakšne težave imajo krmarji pri vplutju ali izplutju, si lahko ogledate v spodnjem videu.

Vir: Youtube

Ameriško podjetje Sharrow Engineering je predstavilo popolnoma novo obliko propelerja, ki zagotavlja bistveno večje izkoristke kot doslej znani propelerji.

Podjetje Sharrow Engineering je bilo ustanovljeno leta 2012. Aeronavtično inženirsko podjetje si je zastavilo izjemno težko nalogo. Izdelati propeler, ki bo odpravil pomanjkljivosti dosedanjih propelerjev in zagotovil boljši izkoristek.

Po šestih letih raziskav so izdelali novo obliko propelerja, ki zagotavlja bistveno večji potisk. Prve teste novih propelerjev so že izvedli na plovilih in rezultati so izjemni. Propelerji zagotavljajo do 20 % boljši potisk od dosedanjih. Nova oblika propelerja je primerna za uporabo v letalstvu in navtiki. Propelerji so primerni za vse vrste plovil od delovnih, rekreacijskih do podmornic.

Novi propelerji zagotavljajo:

• manjše vibracije med delovanjem,
• večji potisk, so močnejši,
• večjo hitrost plovbe,
• zmanjšanje kavitacije,
• zmanjšujejo porabo goriva ter
• zagotavljajo izglisiranje plovil pri bistveno nižjih obratih motorja.

Huda pomorska nesreča se je zgodila približno 20 nmi od rta Brett na severnem otoku Nove Zelandije. Jadrnica dolga 15 m se je potopila. Ena oseba je izgubila življenje, drugo so rešili a je v kritičnem stanju.

Pomorska nesreča se je zgodila v ponedeljek okoli poldneva. Na severu Nove Zelandije so pihali močni vetrovi s hitrostjo okrog 50 vozlov, sunki pa vse do 60 vozlov. Vetrovi so prihajali z vzhoda, zato je bilo pričakovati, da je na odpetem morju stanje še slabše. Valovi so segali 4 m visoko, najvišji pa naj bi dosegli neverjetnih 9 m.

Hrvaška investira v izgradnjo luk in luške infrastrukture. Na območju Kvarnerja bo v prihodnjih letih veliko luk prenovljenih in zgrajenih bo večje število novih privezov.

V kratkem se obeta prenova luke Crikvenica. Zgradil se bo nov zahodni valobran, ki bo luko ščitil pred valovi iz severozahodne smeri in omogočal pristanek večjemu številu plovil v tranzitu. Zgrajen bo tudi nov pomol v obliki črke T v notranjosti luke, ki bo dodatno povečal število privezov. Luka Crikvenica bo tako postala bistveno bolj zanimiva za navtične turiste. Celotna investicija v luko bo znašala 33 mio HRK (4,4 mio EUR), od česar bo Hrvaška iz evropskih skladov črpala 28 mio HRK (3,7 mio EUR). Preostanek sredstev v višini 0,7 mio EUR bo iz hrvaškega proračuna. Dela naj bi bila zaključena do konca leta 2020.

Druga »težka« investicija bo v luki Perčin v kraju Jadranovo. Rekonstruiralo se bo približno 400 m obale. Še vedno bo 250 m namenjeno komunalnemu privezu plovil, medtem ko bo 150 namenjeno plovilom v tranzitu. Zgradili bodo nov valobran in dva pontonska pomola, kjer bo dovolj prostora za privez do 100 plovil v tranzitu. S to investicijo bo območje severnega dela Crikvenice postalo zelo zanimivo za navtične turiste, ki do sedaj v tem delu praktično niso našli primernega priveznega mesta.

Luka Perčin po investiciji