Zadnje iz eTrgovine

24.90€

V knjigi Mayday je predstavljen izbor najbolj zanimivih in obenem tragičnih pomorskih nesreč, ki segajo od 2. svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Vsem zgodbam v knjigi, ki opisujejo nenavadne pomorske avanture: žalostne, drzne, tragične, smešne ali komaj verjetne, je klic na pomoč - MAYDAY skupni imenovalec.

Iz vsebine:

  • Namesto uvoda
  • 117 dni na pragu smrti
  • Anatomija nekega brodoloma
  • Knjiga, ki ne bo napisana
  • Cena slave
  • Poročilo gospoda Roba Widdringtona, prvega častnika ameriške raziskovalne ladje Roger Rewelle
  • Ledena krsta
  • Panika v Sredozemlju
  • Dvakrat okoli Rta Horn
  • Torpedo - made in Germany
  • Morje z napako
  • Havenly tweens
  • Vihar viharjev - po dogodku posnet tudi film The perfect storm
  • Nori Viking na Antarktiki

Avtor Jože Mušič, mojster fotografije in filmar, jadralec, popotnik, vsestranski športnik in prvi Slovenec, ki je objadral svet. Je avtor in prevajalec številnih fotomonografij in potopisov: Melodije vetra, Zlati valovi, Dolga pot čez oceane ... 

Odlomek (117 dni na pragu smrti):

Dnevi so prešli v tedne, tedni v mesece, borba za preživetje je zahtevala vedno več napora. Napihljivi splav, ki jima je nudil edino zaščito, je razpadal, neprestano je bilo treba izmetavati vodo in črpati zrak. V dveh hudih viharjih sta izgubila streho nad splavom, kompas in nekaj plastenk z vodo; zbolela sta, dobila hude sončne opekline po telesu, zaradi slane vode pa boleče izpuščaje po koži. Podhranjena in dehidrirana sta se komaj še premikala. V štirih mesecih je plulo mimo sedem ladij, ne da bi ju kdo opazil. Bil je 117 dan.

Cena v prednaročilu: 19,99 EUR (do 1.4.2020)

Cena po izidu: 24,99 EUR

Darilo ob naročilu za prvih 30 kupcev – MOLITEV PRED PLOVBO (Joža Horvat).

Jože Mušič: MAYDAY

Zadnji video

Hrvaška je 8.4.2020 sprejela nov zakon o turistični taksi. Kljub temu, da je bil zakon v veljavi, ga niso izvajali vse do 1.7.2020. S 26.6.2020 so sprejeli tudi pravilnik o turistični taksi in sedaj je končno jasno, da so lastniki plovil in njihovi uporabniki izenačeni z ostalimi turisti na Hrvaškem.

Plačevanje za posamezno nočitev

Nov pravilnik o višini turistične takse za tako imenovane nautike, ki prenočujejo na plovilu (plovilo se smatra kot plovni objekt daljši od 7 m z vgrajenimi ležišči in se uporablja za počitek, rekreacijo ali križarjenje in ni plovni objekt navtičnega turizma - čarter plovilo), omogoča plačevanje turistične takse za posamezno nočitev. Turistična taksa znaša 10 HRK za eno nočitev za eno osebo.

Plačilo pavšalnega zneska

Plačilo pavšalnega zneska na enak način kot lansko leto je še vedno možno. Zaradi koronavirusa so letos cene za 20% nižje a še vedno močno previsoke (glej tabelo spodaj).

Način plačevanja

Vsem navtikom, ki se bodo odločili za plačevanje turistične takse na podlago posameznih nočitev ali pa pavšalno plačevanje, se bo izdalo potrdilo s posebno kodo. Z njo bo vedno možno preveriti avtentičnost plačila. Na potrdilu bo poleg podatkov o plovilu navedlo tudi časovno obdobje za katerega je taksa plačana, oziroma podatki o turistih, za katere je taksa plačana, če se bo plačilo izvedlo za dejansko opravljena prenočevanje.

Plačevanje turistične takse je možno po elektronski poti, preko turističnih skupnosti ali v luških kapitanijah in njihovih izpostavah.

Posebnosti zaradi koronavirusa

Višina pavšalne turistične takse za leto 2020 se zmanjša za 20%.

Če so navtiki plačali pavšalno turistično takso za obdobje trajanja epidemije v RH, lahko zahtevajo povračilo zneska za obdobje trajanja epidemije ali pa zahtevajo za podaljšanje obdobja. Zahtevek je potrebno posredovati turistični skupnosti Republike Hrvaške.

Cene pavšalne turistične takse v 2020 za plovila

Dolžina plovila (m) Časovno obdobje Višina v HRK Znesek v 2020 (-20%) v HRK
7 – 9      
  do 3 dni 90,00 72,00
  do 8 dni 210,00 168,00
  do 15 dni 360,00 288,00
  do 30 dni 600,00 480,00
  do 90 dni 1.410,00 1.128,00
  do 1 leta 1.800,00 1.440,00
9 – 12      
  do 3 dni 150,00 120,00
  do 8 dni 350,00 280,00
  do 15 dni 600,00 480,00
  do 30 dni 1.000,00 800,00
  do 90 dni 2.350,00 1.880,00
  do 1 leta 3.000,00 2.400,00
12 – 15      
  do 3 dni 210,00 168,00
  do 8 dni 490,00 392,00
  do 15 dni 840,00 672,00
  do 30 dni 1.400,00 1.120,00
  do 90 dni 3.290,00 2.632,00
  do 1 leta 4.200,00 3.360,00
15 – 20      
  do 3 dni 240,00 192,00
  do 8 dni 560,00 448,00
  do 15 dni 960,00 768,00
  do 30 dni 1.600,00 1.280,00
  do 90 dni 3.760,00 3.008,00
  do 1 leta 4.800,00 3.840,00
20 +      
  do 3 dni 300,00 240,00
  do 8 dni 700,00 560,00
  do 15 dni 1.200,00 960,00
  do 30 dni 2.000,00 1.600,00
  do 90 dni 4.700,00 3.760,00
  do 1 leta 6.000,00 4.800,00
Petek 03 Jul 2020

Prejšnji teden se je v Panamskem prekopu zgodila neverjetna pomorska nesreča. Tovorna ladja je podrla železniški most. Upravitelji Panamskega kanala so sporočili, da nesreča ne vpliva na nemoteno plovbo skozi kanal.

Pomorska nesreča se je pripetila pri kraji Gamboa. Tovorna ladja, ki je na krovu prevažala razsuti tovor je trčila v železniški most, ki povezuje Pacifiško obalo z Atlantsko obalo. Ladja Bluebill, ki pluje pod Ciprsko zastavo je imela na krovu tehnično okvaro. Krmilo ladje se je zataknilo in ladja je zavijala desno. S hitrostjo okrog 7 vozlov je trčila v železniški most in ga podrla. Železniška povezava je do nadaljnjega prekinjena.

Torek 30 Jun 2020

Pokal Burje 2020

Ta konec tedna, 27 in 28. junija, je morje pred Izolo pobelilo skupno kar 200 jader tekmovalcev iz sedmih držav v razredih optimist, laser radial, laser 4.7 in laser standard, saj je bil na sporedu težko pričakovani Pokal Burje v novem terminu po razglasitvi konca epidemije, ki je veljal tudi za kriterijsko regato za razred optimist in laser 4.7. Z regato Pokal Burje se je običajno v mesecu maju sklenila serija kriterijskih regat v razredu optimist in so se dokončno oblikovale reprezentance v razredu najmlajših tekmovalcev, letos pa je imela prav poseben šarm, sej je bila tokrat to prva regata v obdobju po sprostitvi ukrepov in je pokazala prva pokronska razmerja na vodi.

Med skoraj 150 optimisti iz sedmih držav so v skupnih rezultatih zmagovalni podij zasedli trije italijanski tekmovalci, med slovenci pa se je najbolje odrezal Svit Dujmovic Sterpin, JK Pirat, ki je končal skupno na nehvaležnem četrtem mestu. Drugi med slovenskimi fanti je bil Maj Petrič, JK Jadro, ki je bil skupno na 10. mestu, in tretji Mark Rodica, JK Burja Izola, ki je bil skupno na 19. mestu. Med dekleti je bila najboljša Slovenka Yelyzaveta Levandovska, SD Piran, skupno na 12. mestu, takoj za njo je bila Alja Petrič, JK Jadro, skupno na 13. mestu, in tretja med Slovenkami je bila Sara Domenik, JK Burja, skupno na 21. mestu.

V razredu laser standard je med 14 posadkami iz treh držav na regatnem polju dominiral Mariborčan Žan Luka Zelko, ki je zmagal v skupnih rezultatih, odličen drugi skupno je bil prav tako Slovenec Matej Valič in tretji italijan Alessio Spadon, na nehvaležnem četrtem mestu tik pod stopničkami pa je bil Gašper Strahovnik, sicer tretji med Slovenci.

V razredu 4.7 je med 28 posadkami iz štirih držav s konkurenco v skupnem rezultatu pometla slovenska jadralka Alenka Valenčič, drugi je bil Italijan Lorenzo Fonda in tretji Hrvat Tedi Leonardelli. Med Slovenci je bila na skupno petem mestu še Katja Filipič, med osmim in desetim nestom pa so se zvrstili kot najboljši trije Slovenci Luka Zabukovec, Jure Barl in Benjamin Aganovič.

V razredu laser radial so na zmagovalnem podiju dominirali hrvaški udeležnci, najboljša slovenska uvrstitev med 13 posadkami pa je bil na 9. mestu Aljaž Planinšek.

Pokal Burje 2020

Medalje najboljšim v olimpijskih razredih je podelil Vasilij Žbogar, predsednik Jadralnega kluba Burja in tudi predsednik strokovnega sveta JZS, v ostalih razredih pa je medalje in priznanja podelil Jure Žbogar, predsednik regatnega odbora za Pokal Burja.

Izkušen in odlično uglašen organizacijski odbor pod vodstvom Jureta Žbogarja je poskrbel za odgovorno in s priporočili usklajeno ravnanje z namenom preprečitve širjenja okužbe na kontaktnih točkah. »Zares smo veseli, da smo uspeli tudi letos speljati naš tradicionalni Pokal Burje, še posebej pa, da so se nam ob sprostitvi mednarodnih prehodov lahko pridružili tudi odlični jadralci in trenerji iz Italije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Slovaške in Avstrije. Oba regatna dneva je pospremilo sončno vreme s spodobnimi vetrovnimi razmerami, maestral je zapihal oba dneva s hitrostjo do 10 vozlov, tako da smo speljali po dva ali tri plove za vsak razred v obeh regatnih dnevih, uspešno razrežili še dva protesta na koncu in lahko rečem, da smo bili tako mi kot vsi udeleženci letos zelo zadovoljni,« je povedal Jure Žbogar.

S Pokalom Burja smo tako zagnali prenovljeni koledar regat za razred optimist. Najmlajše tekmovalce 11. in 12. julija čaka še ena kriterijska regata v Kopru, Guličev Memorial, ter 18. in 20. spetmbra Državno prvenstvo v Izoli, tako da bodo v jesen prijadrali pripravljeni na letošnja prvenstva. Posebej ponosno bo pred domačim občinstvom lahko nastopila naša evropska reprezentanca najmlajših tekmovalcev, saj bo prvenstvo stare celine v razredu optimist letos po enajstih letih ponovno v Sloveniji, gostitelj pa bo med 18. in 25. oktobrom Jadralni klub Pirat.

Vir: JZS.si; Fotografije: Dragan Sinožič

Ponedeljek 29 Jun 2020

Ta konec tedna, v soboto 20. in nedeljo 21. junija, so slovenski jadralci v organizaciji JK Pocodebon odjadrali polovico letošnjega državnega prvenstva ORC na regati Skipper cup, katere se je v razredih ORC in OPEN udeležilo 20 jadrnic, skupno pa so uspeli odjadrati 5 plovov. Spomnimo, da je upravni odbor sekcije za velike jadrnice po odpovedi regat za Pokal Slovenije Izolanka 2020 ter One Night Cup in One Sails Cup, ki bi morale šteti za ORC prvenstvo Slovenije, in ker je sledila še odpoved najstarejše čezmejne regate Milje-Portorož-Milje, sklenil, da za ORC državno prvenstvo velja letošnji Skipper cup ob že predvideni regati za Pokal Val Navtika, ki sledi sledi 29. in 30. avgusta. Tako bo ORC državno prvenstvo 2020 potekalo v dveh dejanjih, po prvem pa vodi posadka jadrnice Taia2 & White Goose (krmar Goran Djordjevič), z le točko zaostanka sledita Generali Assilina lll (krmar Samo Žvan) in One More Time (krmar Željko Perovič).  V razredu ORC A vodi Taia2 & White Goose, v razredu ORC B vodi Joy (krmar Vladimir Borštner) in v razredu ORC C vodi Palada (krmar Emil Jerkovič). Kakšen bo končni razplet, bo znano po končani regati za Pokal Val Navtika konec avgusta.

V kategoriji OPEN so na regati Skipper Cup 2020 zmago prijadrali v treh razredih: posadka jadrnice Adriatic Europa z Dušanom Puhom na čelu je zmagala v  razredu A, Hinko Golias je svojo posadko jadrnice Agapea ONE gladko popeljal do zmage v razredu B, v razredu C pa je s točko razlike v zelo izenačenem boju na koncu zmago zakoličil Goran Brovč, krmar jadrnice Piccolo diavolo rosso.

Vir: JZS.si; Foto: Branko Parunov

Ponedeljek 29 Jun 2020

Čiščenje bokobranov

Plovilo je očiščeno in polirano, kazijo pa ga umazani bokobrani. Če jih ne očistimo dobro, bodo zelo hitro umazali ali celo poškodovali gel coat trupa plovila.

Umazanija se nabira tudi na bokobranih. Če jih ne očistimo dobro, bodo hitro umazali trup plovila, če je na njih groba umazanija, pa lahko celo poškodujejo trup plovila.

Čiščenje bokobranov

Bokobrani so ves čas v stiku s trupom plovila. Ko zapiha veter, začnejo nihati ob trupu plovila. Z njih se prenaša umazanija in pravkar spoliran trup plovila se hitro umaže. Na bokobranih se lahko nabere tudi groba umazanija, ki lahko poškoduje površino – gel coat plovila. Groba umazanija so lahko solne kapljice, ki ostanejo na površini bokobranov, ko se posuši morska voda, puščavski prah, ki ga prinese dolgotrajen jugo ali grobi prašni delci.

Vso to grobo umazanijo lahko z bokobranov odstranimo hitro in enostavno. Potrebujemo le vodo in krpo. Nekoliko več težav pa bomo imeli z odstranjevanjem umazanije, ki se je prijela bele površine bokobranov. Če želimo bokobrane povrniti v skoraj novo stanje, lahko to opravimo hitro in enostavno brez prevelikega truda.

Čiščenje bokobranov po korakih:

  1. Sperite bokobrane s sladko vodo in obrišite s krpo, da odstranite grobo umazanijo.
  2. Pustite obešene, da se posušijo.
  3. Poškropite jih z univerzalnim čistilom, ki odstranjuje tudi maščobe.
  4. Pustite čistilo delovati 5 min.
  5. Podrgnite z grobo kuhinjsko krpo.
  6. Sperite s sladko vodo in pustite, da se posušijo.
  7. Zaščitite jih s sprejem za zaščito vinila, proti porumenitvi in pokanju.

Če vam ni uspelo bokobranov po celotni površini očistiti enakomerno, počakajte, da se posušijo in na delih, ki jih niste dobro očistili, ponovite postopek.

Čistila, ki preverjeno delujejo, so poceni in jih dobimo v večini navtičnih trgovin: Meglio, Rial …

Čiščenje bokobranov

Ponedeljek 29 Jun 2020

Z današnjim dnem se na Hrvaškem odpirajo stalni in nekateri sezonski mejni prehodi.

Danes pričnejo normalno obratovati naslednji stalni morski mejni prehodi:

  • Umag,
  • Poreč,
  • Rovinj,
  • Mali Lošinj,
  • Korčula in
  • Ubli,

ter naslednji sezonski pomorski mejni prehodi:

  • Umag – ACI Marina,
  • Novigrad,
  • Sali,
  • Božava,
  • Primošten,
  • Komiža,
  • Hvar,
  • Vis,
  • Stari Grad na otoku Hvar,
  • Vela Luka na otoku Korčula in
  • Cavtat.

Pred vplutjem v katerega od mejnih prehodov je potrebno izpolniti obrazec na povezavi: EnterCroatia.

Petek 26 Jun 2020

TEDEN Plovil

Ljubitelji navtike in plovil - POZOR!

Od 29.6  do 3.7.2020, se bo v Moto-Nautiki odvijal TEDEN PLOVIL, v katerem bodo predstavljene posebne promocije in predstavitev plovil iz zaloge ter najbolj prodajanih modelov letošnje sezone! Velika zaloga vas bo pričakala v prodajnem salonu, ki se razprostira na več kot 3000 m2, kjer vas bodo pričakali lepotci kot so Ranierijev NEXT 240SH, Fisherman CLF 22, velikan med gumenjaki Golden Line G850, atraktiven ByBoat Golden Line G340 in še mnogo ostalih plovil med več kot 100 različnimi plovili na zalogi!

V četrtek, 2.7.2020, pa se jim pridružite še na VEČERNEM NAKUPOVANJU, ko vas bodo ob dobri glasbi, razvajali tudi s kulinaričnimi presenečenji!

LOKACIJA;
MOTO-NAUTIKA
Ptujska cesta 63
2204 Miklavž na Dravskem polju

Kontakt in dodatna vprašanja: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 02 629 04 00

Sedaj je najboljši čas za nakup čolna!

Petek 26 Jun 2020

V petek opoldne je na otok Veli Paranak nasedlo plovilo. Lastnik se je v nesreči telesno poškodoval.

V petek nekaj minut čel poldne so v hrvaškem nacionalnem središču za usklajevanje iskanja in reševanja na morju prejeli nujni klic. Na zadrskem območju je prišlo do pomorske nesreče. Hrvaški državljan je s svojim plovilom nasedel na otok Veli Paranak in se huje poškodoval. Na lokacijo je nemudoma izplulo plovilo luške kapitanije, na katerega so se vkrcali tudi člani nujne medicinske pomoči. Ob 12.25 so že izpluli iz luke Muline na otoku Ugljan. Do ponesrečenca so pripluli ob 13. uri. Ponesrečenega mornarja so vkrcali na svoje plovilo in ga prepeljali v Muline, nato pa v bolnišnico v Zadru.

V nesreči je prišlo do hujših poškodb plovila in lastnika, ki naj bi se poškodoval v predelu podlaktnice in močno krvavel. Hrvat je s svojim gumenjakom glisiral s hitrostjo več kot 20 vozlov. Plovilo je trčilo v obalo otoka Veli Paranak, njega pa je ob trku vrglo z gumenjaka na skale otoka. V času nesreče je bil na krovu plovila sam. Do onesnaženja morja ni prišlo. Lastnik plovila ima do nadaljnjega prepoved plovbe.

Slika je simbolična

Četrtek 25 Jun 2020

Hrvaška vlada je 8. aprila 2020 sprejela nov zakon o turističnih pristojbinah. V plačilo turistične takse za plovila, ki se uporabljajo za osebne namene, je vnesena bistvena sprememba. Plačilo takse naj bi bilo poleg do sedaj obstoječega pavšalnega zneska možno tudi po dejanskem posameznem prenočevanju oseb.

14. člen Zakona o turistični taksi govori o plačilu turistične takse za plovila, ki jih uporablja lastnik oziroma uporabnik za osebne potrebe in prenočuje na plovilu ali z eno besedo navtik. Za plovilo zakon šteje plovilo daljše od 7 m z vgrajenimi ležišči, ki se uporablja za počitek, rekreacijo ali križarjenje, vendar se ne uporablja kot objekt navtičnega turizma – za izposojo (gospodarski namen).

Turistično takso za tako plovilo je po novem zakonu možno plačati tudi za vsak posamezen dan, ko se prenočuje na plovilu. Turistično takso je treba plačati na poseben račun Hrvaške turistične skupnosti pred izplutjem plovila. Sprememba je uvedena tudi zaradi prevelike obremenitve luških kapitanij v poletnem času, ki so do sedaj pobirale pavšalno takso za plovila.

Ali je zakon že v veljavi?

Zakon je v veljavi. Vlada RH bi morala v roku 60 dni sprejeti uredbe, s katerimi bi regulirala višino takse in način plačevanja, a čeprav je bil rok za to 8. junij 2020, tega še ni storila. Plačevanje naj bi bilo po novem možno v turističnih agencijah in preko elektronske aplikacije oziroma na spletni strani.

Da bi preverili izvajanje zakona, smo poklicali nekaj luških kapitanij in njihovih izpostav ter preverili, kako je po novem s plačilom pristojbine. Trenutno še vsi delajo po starem zakonu. Plačilo je še vedno enako kot v lanskem letu. O novem zakonu ne vedo nič.

Kdaj bo zakon začel veljati, še ni jasno. Dejstvo pa je, da stari zakon ni več v veljavi. Natančno informacijo o novem načinu zaračunavanja bomo objavili že v naslednjem tednu. Spremljajte nas!

Sreda 24 Jun 2020

Heron: Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 211. dan

Hja, še dobro, da je bil let v Benetke odpovedan, saj bi, kot danes kaže, imela same probleme (in mogoče virus), če bi priletela v Benetke. Videti je, da imajo tam kar štalo. Danes sem se spravil na vrh jambora prat barko. To sem naredil prvič. Saharskega peska, ki ga je pred časom prinesla la calima, je namreč še vedno polno po jamboru, jadrih, zajlah in vrveh. In tu ne dežuje. zajle so tako rjave, da ne vem, ali je gor pesek, ali pa rjavijo. Dvižnice pa so vse enake rjave barve. Pritiska vode je bilo dovolj, da je razpršilna pištola brizgala vodo tudi na vrhu jambora. Na križih je bilo polno peska, sidrna luč, VHF antena in vetrni instrumenti so bilo vsi polni peska. Sploh ne vem, ali sidrna luč normalno sveti skozi ves pesek.

Zaključki:

  • Če špricaš vodo na 20 m višine, si tudi sam ves moker.
  • Ne le majica in hlače – tudi spodnjice so bile povsem rjave od spiranja peska, kot bi se podelal v hlače.
  • Pištolca, na kateri visi 20 m cevi polne vode, je svinjsko težka. Posebej zato, ker se z drugo roko držiš, da ne padeš in imaš le eno roko na voljo za pranje.
  • Moker aluminij je zelo drseč.
  • Rjavo vodo veter nosi tudi na sosednje barke (oprostite, sosedi).
  • Ko sem končal, je bila paluba zelo rjava in sem jo moral oprati.

Upam, da sem spral dovolj peska iz drsnikov glavnega jadra (s krogličnih ležajev drsnikov) ter iz mehanizmov za navijanje genove in solenta, da se ne bodo zatikali. Tudi vrvi bodo zdaj lažje drsele po škripcih. Hja, kakšen dober dež bi se prilegel. Ampak, če me spomin ne vara, letos še ni deževalo več kot tri kapljice. Sicer tule življenje poteka normalno. Kakšne panike glede virusa za zdaj ni zaslediti, edino dezinfekcijskih robčkov nisem mogel kupiti, ko sem se še odpravljal na let v Benetke. Ne vem, ali so ljudje vse pokupili, ali pa jih že prej niso prodajali. Sem pač kupil 96 % alkohol in vlažilne robčke za obraz in lahko iz tega sam naredim dezinfekcijske robčke. 

Tole sem pa danes prebral od dveh ameriških prijateljev na Facebooku: Prvi pravi: Virus ni odporen na alkohol, zato spijem kako Corona pivo in čez ruknem en rumček, pa sem varen. Drugi: Rum ima 40 % alkohola, to ni dovolj. Mora biti vsaj 67 %. Prvi: Ah, potem bom pa dvojni rum.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 212. dan

Danes menjam vrvice, ki držijo pokonci vrečo glavnega jadra in poskrbijo  za lep padec jadra v vrečo in ne zraven (lazy line). Stare so že vse preperele in natrgane. Seveda pa je za to treba na jambor, saj menjavam tudi oba konca, ki sta privezana kak meter nad drugim križem, na katerem je škripec za vse skupaj. Danes, ko je jambor suh, je plezanje precej lažje. Vse štrike dobro operem, saj so še vedno polni peska, ki odpada. So pa tako trdi, da stojijo pokonci, kot bi bili žica in ne vrv. 

Potem se lotiva merjenja in računanja. In potem študirava kateri del potrebuje kako debelo vrv. Zadnjič sva kupila 50 m šestice (6 mm), kar je dobra osnova, a še zdaleč ni dovolj za vse. Tale naša barka je velika kot vrag. Kadar kaj delaš na njej, je vedno prevelika, ko pluješ po oceanu, pa se zdi majhna kot orehova lupina.

Heron: Tomaž Pelko

Načrt je narejen. Za nosilce škripčevja vzameva osmico, ker je bila tudi sedaj tam osmica. Ta del namreč nosi zaradi škripca dvojno težo vsega skupaj. Za večino preostalega bo dobra šestica (nosi enojno ali polovično težo), le za najbolj spodnje konce, ki nosijo vsak le po četrtino teže, bo (upam) dobra tudi štirica. Če se bo preveč hitro zgulila, bom pa kasneje pojačal in zamenjal s šestico. Skratka, z vsem tem merjenjem, rezanjem in taljenjem koncev vrvic in ob dvakratnem plezanju na jambor sem se tako zamudil, da danes sploh nisem dokončal. Imam še malo za jutri. Pač, ker spreminjam design, traja malo dlje, kot če bi le zamenjal obstoječe vrvice z novimi. Po novem bom lahko te vrvice kontroliral iz kokpita in si s tem precej olajšal delo.

Sicer se ne dogaja nič posebnega. Po internetu spremljava širjenje virusa. Tule na otokih se počutimo dokaj varne, saj gre za manjše populacije ljudi. Res pa je, da kruzerice nemoteno prihajajo in ljudje nemoteno hodijo z njih na izlete po mestu. Za zdaj nisem opazil, da česa v trgovinah primanjkuje, ali da bi kdo kupoval kakšne velike zaloge. Tudi v gostilnah ni opaziti manj prometa. Naj tako ostane.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 213. dan

Heron: Tomaž Pelko

Pri nas spet bolj piha, a v marini ni vala. Tako mirno je kot na jezeru. Tudi tule imamo ribe, ki čistijo barko. Videti je, da v vodi ni preveč hranilnih snovi. Po domače: voda je čista. Poleg tega je voda tudi mrzla. Posledica je, da ni toliko obraščanja bark pod vodo. Na prvo žogo bi lahko to predpisal tudi Coppercoatu, a relativno malo so obraščene tudi skale v v odi, pontoni in stebri v marini in vse drugo, kar je v vodi. Rib pa je kar nekaj. Zato so ribe mogoče bolj lačne. V trup barke se zaletavajo s tako silo, kot bi kdo trkal. Prav prijetno jih je poslušati, saj veš, da obirajo s trupa tisto, kar raste na njem in da posledično meni ne bo treba tega delati.

Sicer se tukaj prav dosti ne dogaja. Dokončal sem tiste vrvice, a bolj, ko jih gledam, bolj se mi zdi, da bom tudi tiste na koncu zamenjal z debelejšimi (6 namesto 4 mm). Verjetno grem jutri v čendlerijo po še nekaj m vrvice. Tule imamo v marini WiFi (sicer počasen) in berem, kako se po svetu širi panika glede virusa. Gospodarska škoda bo enormna. Ni mi všeč, kako so naši politiki spet poskrbeli samo zase in za javni sektor. Če bodo javni uslužbenci doma, bodo dobili pol plače. Ja, plačati jo bo pa moral tisti revež iz gospodarstva, ki bo ravno tako doma, in ne bo imel prilivov, ker ne bo nič izdelal in prodal, moral bo pa plačati vse davke in prispevke. Tiste zase in še tiste za negospodarstvo. Ja, iz česa pa?

Še dobro, da sem na barki in se mi s tem ni treba preveč resno ukvarjati. Španijo kot državo (Kanarski otoki so del Španije) je virus kar dobro prizadel. So na osmem mestu po številu okuženih na milijon prebivalcev (Slovenija je na enajstem mestu), a tule na Lanzaroteju do danes nismo čutili tega.  Danes pa so sprejeli kup preventivnih ukrepov: križark ne bo več, vse glavne atrakcije, kjer se po navadi zbira največ ljudi, so zaprli. Tako so na primer zaprti: Kaktus garden, vulkan Timanfaya, Mirador del Rio, Jameos del Agua in kup drugih. Odpovedani so sejmi, žurke za Saint Patrick's day itd. Na Madeiro ne moreva, saj so zaprli vsa pristanišča. Ne le za velike kruzerke, ampak tudi za jadralce. Če tega ne bi vedel in bi se pojavil tam, bi se lahko samo obrnil in šel nazaj.

Ja, tale virus dela precejšnjo štalo. Na netu je vse polno dezinformacij in nebuloz – recimo na viziti v članku o zaščiti pred virusom pišejo o domačem antibakterijskem gelu, in ignorirajo dejstvo, da virus ni bakterija. Najprej pravijo, naj preverimo, ali imajo razkužila za roke vsaj 60 % a lkohola, potem pa navedejo domači recept, v katerem je samo 16 % alkohola. Tile 'novinarji' nimajo pojma, o čem pišejo. V poplavi bedarij pa mi je bila všeč serija člankov tegale doktorja: https://regenexx.com/blog/coronavirus-myths-debunked/

No, dovolj o virusih. Čas je, da si naredim kak bolj resen plan, kaj bom delal po barki, saj je projektov veliko. Se beremo jutri.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 214. dan

Heron: Tomaž Pelko

Od danes veljajo strogi ukrepi karantene tudi za Španijo. Čeprav so Kanarski otoki daleč od celinske Španije, so del države in ukrepi veljajo tudi pri nas. Včeraj je Lili hotela na pico, pa sem jo prepričal, da greva raje danes (za včeraj sva imela tak lep kos mesa za večerjo). No, danes ne greva, saj so lokali zaprti. Dobro, da sem tisto vrvico kupil včeraj, saj jutri (v nedeljo je čendlerija tako ali tako zaprta) se ne bi dalo več. Še slaščičarna/pekarna v marini je zaprta, ker je njena glavna dejavnost prodaja slaščic v lokalu, vmes pa prodajo še kako štruco kruha in torej očitno niso registrirani kot živilska prodajalna, ampak kot slaščičarna. Bo treba čez kak dan po kruh v mesto. In to samo eden. V Španiji so namreč omejili tudi gibanje na prostem. V trgovino gre lahko le ena oseba, ne pa dve ali več hkrati.

Če sem prav razumel, so odprte lahko le nujne trgovine, kamor spadajo prodajalne hrane, zdravil in IT-opreme. Zanimivo, da je informacijska tehnologija uvrščena med nujne trgovinske dejavnosti. Videti je, da so osnovne človekove potrebe za preživetje sedaj zrak, voda, internet in hrana. Aja, pa od dejavnosti so odprte brivnice in frizerski saloni. Kajti, če greš s korono na intenzivno nego, si je očitno treba prej narediti frizuro. Na barki zelo blizu naju so se pol dneva rezgetali, kot bi krakale vrane. Očitno so preventivno razkuževali korono z alkoholom. Na srečo jim je popoldan zmanjkalo 'razkužila' in so se preselili na sosednji ponton na drugo barko in je spet zavladal običajni mir. Takrat sem se v bistvu zavedel, kakšen blažen mir imamo tule v marini. Razen žvižganja vetra v štrajih, ni prav nobenega hrupa. Ravno prav, za nas starce, penzioniste. Ha, ha.

Danes sva se lotila problema puščanja vode pri jamboru. Heron ima jambor do kobilice. Obstajajo barke, ki imajo jambor nasajen na palubo, pod palubo pa imajo podporni steber ali podporno steno, obstajajo pa tudi take, kjer gre jambor skozi palubo in je naslonjen prav na kobilico. Prednost prvih je, da normalno ne puščajo pri jamboru, saj se jambor na palubi konča. Prednost drugih pa je, da je konstrukcija bolj čvrsta in baje lepše jadrajo. No, večina tekmovalnih bark ima jambor do kobilice.  Slabost tega pa je, da je skoraj nemogoče dobro zatesniti prehod jambora skozi palubo. Jambor namreč ni navadne ovalne oblike, ampak ima na eni strani precej zakompliciran profil, ki služi drsnikom glavnega jadra. Poleg tega se jambor med jadranjem nekoliko premika in s tem kvari vodotesni stik ob palubi. Za povrh pa so znotraj jambora vrvi, ki gredo ven nad palubo, in žice, ki gredo ven pod palubo. Ker ima jambor polno lukenj za vrvi, lahko notri pride nekaj vode. In ta voda se potem cedi po jamboru navzdol do plošče, ki naj bi to preprečila. A skozi to ploščo so napeljane žice (za VHF-anteno, za sidrno luč, za vetrni instrument, za motorno luč ... itd. Jasno, da zadeva nikoli ne tesni 100-odstotno.

In Heron po 15 letih že kar dobro spušča vodo v notranjost. Plošča (ki je na višini pribl. 3 m nad palubo, da težje prideš do nje in ki jo lahko vidiš le skozi malo luknjico, kjer gre ven dvižnica), je videti v redu. Danes sva odstranjevala več plasti tesnil na spoju med jamborom in palubo. Da je tu problem pereč že dalj časa, priča več plasti tesnil. Našla sva prozoren silikon, belo Siko, črni Kent, rjavo tesnilo neznanega izvora podobno prožni gumi. Očitno je bilo že več poskusov zatesniti ta spoj. Zadnji (črni Kent) sem nanesel še jaz kmalu po nakupu barke. 

Seveda pa je bilo treba dosti priprav, preden sva sploh prišla do tesnil.

- odstraniti vse vrvi (dvižnice, krajšave, vang ...);

- odviti vse škripce pritrjene na bazi jambora. Po 15 letih je bil to zahteven projekt, saj se dotikajo različni materiali (aluminij in nerjavno jeklo) in je zaradi vlage in soli prišlo do korozije in zlepljenja materialov;

- odviti povezovalne vijake (nekaj s spodnje strani – za kar je bilo treba odstraniti stropne obloge) in nekaj od zgoraj;

- odstraniti vang, ki je bil preveč v napoto.

Uspelo nama je sprostiti in malo dvigniti zgornjo manšeto. Vloga le-te je, da pomaga zatesniti vrzel med spodnjo manšeto in jamborom. Spodnje manšete pa za zdaj še nisva uspela premakniti. Ta tesni med zgornjo manšeto in palubo. Jutri naprej. Bomo videli, kako bo šlo. Če ima kdo kakšno idejo, kako naj se tega lotim, je dobrodošel. Bom dal jutri kako slikico.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 215. dan

Heron: Tomaž Pelko

Najprej popravek od včeraj:

Očitno so v končni verziji nekoliko spremenili ukrepe in frizerskih salonov ni več med izjemami, torej ne smejo biti odprti.

Malo statistike za danes: Kanarski otoki, ki imajo nekaj malega več prebivalcev kot Sloven ija, imajo danes 111 primerov korone, eno smrtno žrtev in 9 resnih primerov. Lanzarote ima 150 tisoč prebivalcev in tri primere korone. Letalskega prometa je manj, a še zdajle zvečer flight tracker kaže v zraku približno 50 letal med Kanarskimi otoki in Evropo. Verjetno večina vozi ljudi domov, saj si Kanarski otoki prizadevajo, da bi število turistov na otokih začasno spravili na nič. Drugega za drugim bodo zapirali hotele.

Za nas v marini trenutno ni nobenih novic. Ukrepi ostajajo taki, kot so bili:

- dovoljena je uporaba tušev in WC-jev v marini. Ti so tudi redno čiščeni, kot do sedaj. Marina deluje normalno, le gotovine ne smejo sprejemati.

- ni dovoljeno izpluti na dnevni izlet in se zvečer vrniti v marino. Dovoljeno je izpluti z namenom, da odpluješ kam drugam. Če odpluješ se lahko vrneš le v primeru sile (če se ti na primer kaj pokvari).

- če barka pripluje v marino, jo normalno sprejmejo. Ni recimo 14-dnevne karantene, a ta tako ali tako ni potrebna, saj smo vsi ves čas v karanteni.

- ni se dovoljeno sprehajati. Sploh. To velja tako za domačine kot za turiste.

- dovoljeno pa je, da gre ena oseba (ne smeta biti dva) v trgovino po osnovna živila ali medicinske zadeve.

- Dovoljeno je peljati psa na potrebo.

- Dovoljeno je iti v službo in nazaj domov.

- Dovoljeno je iti na letališče, če imaš polet.

Policija te lahko na cesti ustavi in povpraša, zakaj si zunaj. Lahko te kaznuje, če nimaš opravičljivega razloga ali če sta zunaj dva ali več skupaj. Pri sosedih (pa ne najbližji sosedi – ti so ena prijazna francoska družinica), ampak na drugi strani pomola, so očitno obnovili zaloge 'razkužil', saj se spet razlega 'krakanje'. Ena od jadralk očitno pod vplivom 'razkužil' oddaja namreč glasen paritveni klic na čisto vsak stavek, ki ga kdo izreče. Njeno režanje pa spominja na krakanje srake.

Današnji dan se ne bo ravno zapisal v anale: Spodnjega obroča med palubo in jamborom mi ni uspelo premakniti niti za desetinko milimetra. Upam, da to pomeni, da je vse dobro zatesnjeno, saj če ga ne morem dvigniti, ne morem pod njega nanesti nove tesnilne mase. Druga polomija pa je bila današnja pica. Ker nisva mogla v picerijo, sva pico delala doma. Lili po navadi dela vrhunske pice. Tokrat je porabila že pripravljeno zmes za testo (notri je kvas, sol, itd., itd.), ki se je že nekaj časa valjala po barki. Testo ni in ni hotelo vzhajati. Ok, mogoče je razlog v tem, da je rahlo pretekel rok trajanja, a kepa je bila ves čas enako velika. Vseeno sva pico spekla in po pričakovanju ni uspela najboljše. Meni je bilo sicer čisto v redu, Lili pa ni bila navdušena nad svojim delom. Še vedno je bila za klaso ali dve boljša od pice, ki sva jo pred leti jedla v piceriji v Almerimarju (celinska Španija).

Tudi na novo pečico se morava še malo navaditi. V sredini peče zelo močno, na robovih pa dosti manj. Plinske pečice na barkah pač niso enakovredne dobrim električnim. In tale je, kako naj rečem, italijanska. Glede na to, da se zdaj ne premikava in sva obtičala v marini, se včasih sprašujem, ali naj sploh še vedno pišem dnevnik, saj se nič morskega ne dogaja. Dokler mi tedenska statistika pravi, da berete, bom vztrajal. Lahko pa mi napišete (mail ali SMS) ali naj še pišem ali naredimo pavzo do izplutja. Aja se opravičujem za slabe slike – pomotoma sem premaknil en gumb na fotoaparatu in je vse totalno presvetljeno.

 

< Arrecife – Marina Lanzarote 1. del   Nadaljevanje plovbe 01.07.2020

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Torek 23 Jun 2020