Molat

Otok Molat je peti otok po velikosti v Zadarskem arhipelagu. Njegova obala meri 48 kilometrov in s svojo značilno obliko navzdol obrnjene črke V, nudi veliko možnosti za varno sidranje. Najbolj znano in tudi največje sidrišče na otoku je sidrišče Brgulje, ki se nahaja med Brguljskim otokom in otokom Molat, ki je dobro zaščiteno pred vsemi vetrovi razen jugom. Na severni strani otoka se nahaja majhna luka Portič ali Zapuntel, ki je zaščitena pred vsemi vetrovi razen severnimi. Na vzhodni strani je primeren zaliv za sidranje Jazi, ki pa je odprt proti burji. Večina od nekaj več kot 200 prebivalcev živi v treh naseljih. Največji izmed njih je Molat, manjša pa sta Brgulje in Zapuntel. Največje naselje Molat domačini imenujejo kar mesto. V njem sta dve trgovini, pekarna, muzej, igrišče in spomenik padlim žrtvam. Središče mesta s trgom domačini imenujejo Trzno. Edina gostilna, ki smo jo našli, se nahaja v luki, kjer pristaja tudi redna linija, ki otok povezuje s kopnim.

Molat je prvič omenjen v 7. stoletju. Ime je grškega izvora in v prevodu pomeni "meden", ker je bil poznan kot otok, kjer so pridelovali med. To dokazuje tudi dokument iz leta 1381, ki je shranjen v Zadru. Leta 1151 je hrvaški ban Dessa daroval otok benediktinskemu samostanu. Stare pomorske karte iz leta 1320 in 1321 že omenjajo luko Svete Marije, danes Lučina. Takratna luka Svete Marije je bila znana kot vmesna postaja med plovbo iz Reke in Osorja proti Zadru. V srednjem veku so na otoku postavili cerkev in samostan, ki se v 13. stoletju imenuje samostan Sv. Andrije, v njem pa prebivajo benediktinci. Lata 1684 so otok oropali turki. Poleg dobrin so z otoka v ujetništvo odpeljali tudi 20 domačinov. Število prebivalcev na otoku je skozi stoletja močno variralo. Največ jih je na otoku živelo pred 2. svetovno vojno, ko je Molat štel nekaj manj kot 1100 prebivalcev. Po vojni se je število prebivalcev začelo manjšati na današnjih nekaj več kot 200. Prebivalci so se ves čas ukvarjali s poljedelstvom, ribolovom in živinorejo. Z otoka je doma tudi več znanih kapitanov na pomorskih ladjah, na kar je ponosen tudi današnji "luški kapitan", ki je prav tako upokojen kapetan dolge plovbe in rad pokramlja z gosti v luki in pove kakšno anekdoto o morjeplovstvu na Molatu. Leta 1962 so na otoku ustanovili kulturno dom, leta 1933 pa zgradili mestno knjižnico. Danes je v njej preko 6600 knjig, knjižnica pa ima več članov, kot je prebivalcev na otoku.