Maestral je tipičen poletni veter Jadrana. Piha pretežno iz severozahodne smeri. Njegova smer je odvisna od konfiguracije terena ali kanala skozi katerega piha.
V nekaterih predelih piha vse od smeri zahod do severozahod. Maestral je veter lepega vremena in višjih temperatur. V času lepega vremena poleti piha vsak dan. Običajno prične pihati med 9.00 in 10.00 uro. Največjo hitrost doseže okoli 14.00 ure, nato pa začne njegova moč počasi padati. Običajno preneha pihati okrog 18.00 ure ali najkasneje z zahodom sonca.
Maestral ni močan veter. Njegove običajne hitrosti so med 3 in 5 Bf. Ker piha v smeri severozahod - jugovzhod, vzdolž jadranske obale, je izjemno primeren za jadranje. Je stabilen veter in ne piha sunkovito.
Izostanek maestrala napoveduje poslabšanje vremena
Če v poletnih dneh maestral izostane je to običajno napoved za poslabšanje vremena. To velja tudi v primeru, da ne piha s svojo močjo in ne piha v času dneva ko običajno piha. Če zjutraj po brezvetrju opazimo nizke mrtve valove, ki prihajajo iz jugozahodne smeri, nastopi plima in popoldne ne pihne maestral, je to v večini primerov napoved, da bo naslednji dan začel pihati jugo.
V slabem vremenu je maestral znanilec izboljšanja
Če v primeru slabega in nestabilnega vremena prične pihati maestral, tudi le za kratek čas, je to običajno znak izboljšanja vremena. Običajno začne pihati že naslednji dan po dežju. Če se poleti izmenjujeta maestral podnevi in burin ponoči, je to napoved lepega stabilnega vremena.
Nastanek maestrala
Maestral je veter, ki nastane kot rezultat obalne cirkulacije zraka in stalnega višinskega vetra, ki prehaja preko celega Sredozemlja od Atlantskega oceana do Perzijskega zaliva in je posledica Azorskega anticiklona in polja znižanega tlaka nad Malo Azijo. Na odprtem morju piha pretežno iz smeri severozahoda, medtem ko nanj v obalnem področju vpliva obalna cirkulacija. Obalna cirkulacija je posledica različno hitrega ogrevanja zraka nad kopnim in morjem. Kopno se ponoči ohladi, s sončnim vzhodom pa začne hitreje segrevati kot zrak nad morjem. Segrete zračne mase s področja kopnega se spustijo nad morje, kjer se ohladijo. To povzroči nastanek vetra, ki piha iz smeri morja proti obali. Ker piha z morja, ga imenujemo tudi zmorac ali hrvaško smorac. Ponoči je situacija ravno obratna. Zrak nad kopnim se hitreje hladi kot nad morjem. Hladen zrak s kopna potuje proti morju in ga zato imenujemo kopenjak. Nad morjem se zopet segreva in dviguje. Nočna obalna cirkulacija je šibkejša od dnevne.
Maestral na različnih delih Jadrana
Maestral je običajen poletni veter na Jadranu. V predelih kjer piha, je običajno prisoten 50% letnih dni. Manjši odstotek je na področjih, kjer je pogosta burja, kot je na primer predel Senja. Maestral najšibkeje piha na področju severnega Jadrana v Tržaškem zalivu, kjer dosega hitrosti med 2 in 3 Bf. Največje moči dosega v Ortranskih vratih med Italijo in Albanijo, kjer doseže moči do 6 Bf. Večinoma smo navajeni, da maestral piha iz smeri severozahoda proti jugovzhodu. Obalna cirkulacija pa mu lahko močno spremeni smer. Med otokoma Krkom in Cresom, na področju kraja Beli lahko maestral piha iz smeri juga proti severu.
Maestral je prijeten veter
Maestral je zaradi svojih značilnosti izjemno priljubljen veter. Obožujejo ga jadralci, ker piha vzdolž jadranske obale, ker ne povzroča visokih valov in ne dosega visokih hitrosti. Poleg tega je osvežujoč veter. V Dalmaciji je maestral narekoval način gradnje mest. Ulice so gradili na način, da so prepuščale maestral, ki še danes piha skozi mesta. Tipičen primer takega mesta je Korčula. Ulice potekajo od severozahoda proti jugovzhodu, medtem ko ulic v smeri severovzhod - jugozahod ni, da je mesto zaščiteno pred burjo.
