Konjske širine ali subtropske širine so področje šibkih vetrov ali brezvetrje med 30° in 38° zemljepisne širine, tako na severni kot na južni polobli. V tem delu zemeljske atmosfere prevladuje subtropsko področje visokega pritiska, ki preprečuje nastajanje oblakov. V področju tako vladajo vetrovi spremenljivih smeri in brezvetrje.
 |
| Zaradi pomanjkanja pitne vode so konje zmetali v morje |
Konjske širine so povezane z subtropskim anticiklonom in veliko količino zraka, ki se spušča iz visokih zračnih tokov, ki se premikajo proti Zemljinima poloma. Ko zrak doseže tla, se razširi proti ekvatorju v smeri severovzhod-jugozahod na severni polobli oziroma jugovzhod-severozahod. To povzroči nastanek dveh pasov, ki segata okrog celotne zemlje. V Konjskih širinah prevladuje toplo sončno vreme z malo padavinami. Pasova sta razlog za večje puščave kot je Sahara v Afriki, Arabska in Sirska puščava, puščavi Moyave in Sonoran v ZDA in severni Mehiki, ter puščave Atakama, Kalahari in Avstralska puščava na južni polobli.
Legende o Konjskih širinah
O izvoru imena obstajajo različne legende. Po prvi naj bi področje dobilo ime v času španskih osvajanj kolonij. Med matično državo in kolonijami so na ladjah pogosto prevažali konje. Ko so zapluli v področje, so lahko v njem obtičali več dni. Ker se je potovanje močno podaljšalo, je na krovu začelo zmanjkovati vode. Konji so začeli zbolevat in umirati. Posadka jih je morala zato zmetati v morje.
Druga razlaga za nastanek imena razloži tako severni, kot južni pas in temelji na navtični terminologiji. Včasih so rekli da je ladja »horsed« kadar ni dovolj vetra za jadranje in je plula zgolj s pomočjo morskega toka. Izraz »horsed« naj bi najbolj opisal plovbo z oceanskim tokom, ker je podoben kot jahanje na konju.
