Jadralec na okvarjeni jadrnici brez luči oviral promet v najprometnejšem kanalu

Podrobnosti: Objavljeno: 30 Oktober 2020

Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.

»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš

Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.

Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.

Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko

Prostovoljna reševalna ekipa je bila primorana ob 4.00 uri zjutraj izpluti iz angleškega pristanišča Easbourn, na pomoč jadralcu, ki je s svojim plovilom sredi noči brez navigacijskih luči nepredvidljivo plul v kanalu, kjer je najgostejši pomorski promet.

Vremenska napoved je predvidevala poslabšanje pogojev. Jadralec je na svoji jadrnici ponoči brez navigacijskih luči jadral skozi Angleški kanal v območju, kjer je regulirana plovba. Po prvotnih informacijah naj bi jadralec plul približno 10 nmi južno od kraja Easbourne. Plul je po najbolj prometnem območju, ki je namenjeno plovbi komercialnih ladij. Zaradi svojega početja je močno ogrožal ladijski promet. Na lokacijo je odplulo reševalno plovilo RNLI, angleške reševalne službe na morju. Ko so se približevali lokaciji, kjer naj bi bila jadrnica, so iz ene izmed ladij v kanalu prejeli informacijo, da je jadrnica trenutno na odprtem morju in že pluje v jugozahodnemu delu plovne poti. S pomočjo radarja so ugotovili, da je jadrnica približno 15 nmi od obale.

Ko je reševalna ekipa priplula na lokacijo, so našli 10 m dolgo jadrnico z zlomljenim bumom, raztrganimi jadri in približno 100 m dolgo vrvjo, ki jo je jadrnica vlekla za seboj. Vremenske razmere so bile slabe. Veter se je krepil in valovi so postajali vse višji.

Jadralec naj bi izplul iz pristanišča La Havre in bil namenjen proti pristanišču Cherbourg. Lokacija, kjer so ga našli, je približno 100 nmi drugje, kot bi moral biti. Posadka reševalnega plovila je bila izjemno diplomatska, a francoski jadralec je zavrnil njihovo pomoč. Ponudili so mu možnost, da ga privežejo na reševalno plovilo in odvlečejo v bližnje pristanišče, a se ni strinjal z njimi. Prosil jih je zgolj, da mu pomagajo iz vode potegniti 100 m dolgo vrv, ki jo je vlekel za seboj in je zmanjševala hitrost njegove plovbe.

Reševalna ekipa iz moralnih razlogov ni mogla zapustiti jadralca. Pluli so z njim in ga varovali pred tovornimi ladjami in seveda ladjam sporočali pozicijo, da so lahko pravočasno prilagodile svojo plovbo. Obalna straža je ves čas oddajala varnostna opozorila, da ne bi prišlo do najhujšega.

Reševalno plovilo je plulo s poškodovano jadrnico, vse dokler ni zapustila jugozahodne plovne poti, vmesnega separacijskega prostora in severovzhodne plovne poti, dokler niso jadralca pospremili do francoskih teritorialnih voda. Ko so jadralca morali prepustiti samemu sebi, so bile vremenske razmere na morju že izjemno zahtevne. Pihali so močni vetrovi in valovi so bili visoki že več metrov.

Foto: RNLI