 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Ponoči je bilo na obali nekaj dobro osvetljeno, kot bi osvetlili celo kotlino. Nisva dobro videla kaj, saj so bili klifi previsoki.
Videla sva tudi lučko Porto Flavije. Šele zjutraj sva opazila kamnit stolpič, ki ga včeraj sploh nisva videla.
Ime je pristanišče dobilo po hčerki inženirja, ki je zasnoval pristanišče. Očitno je na obali veliko več zanimivih stvari, kot sva jih videla včeraj z barke. V skalovje je skopan rov in sredi skale je prebit izhod nad morje. Tam so rudo natovarjali direktno iz rova na ladjo, ki je bila privezana pod skalami.
Ker na kartah ni vrisanih izobat ob malem otočku, sem mislil, da pač območje ni dobro kartirano. A izobat ni zato, ker je skala navpična do globine okrog 15 m. Ladje so se lahko privezale direktno na skale. Enako je z otočkom.
Seveda sva peljala med otočkom in obalo in si to čudo dodobra ogledala z vodne strani.
Zjutraj ni bilo nič vetra, računal pa sem, da se bo popoldne dvignil termični veter, a je bil to račun brez Eola. Šele po tretji uri popoldan je bilo nekaj sapice, da sva lahko ugasnila motor in drvela s tremi vozli. Dobršen del poti sva premotorirala. Danes sva preplula 34 NM.
Zahodna obala Sardinije ni prijazna do jadrnic. Včasih ne piha nič oziroma skoraj nič. V tem primeru se lahko sidra in dobro spi, saj ni swela in valov vetra.Večkrat pa piha maestral iz Lionskega zaliva, ki povzroča 2 m valove. V tem primeru se ne da sidrati in je edina možnost marina. Marin ni prav veliko, pa še te so polne motornjakov, nekatere celo preplitve za jadrnice.
Zato tukaj jadrnico že težko srečaš. Sami motornjaki, v glavnem manjši, ki gredo iz svoje marine na dnevni izlet, lovijo ribe, se kopajo, zvečer pa hitro nazaj v varen pristan.
Midva imava prav srečo, da je napovedano tako mirno morje. Cena pri tem je seveda to, da bo motor naredil precej ur. Za jutri je napovedana še večja bonaca kot danes. Če bo šlo vse po planu, bova v dveh dneh v Algheru, kar je cilj najine poti na sever.
V prihodnjih dneh napovedujejo v glavnem 'light air' ali 'calm', le popoldan se kdaj vmes pojavi 'gentle breeze'. Kaže, da bomo lahko sidrali kjerkoli, saj swela in valov praktično ne bo, bo pa precej pel motor.
Danes so nama družbo delali delfini. To niso več tisti mali, atlantski delfini, ampak so velike pliskavke – vrsta, ki je pogosta tudi na Jadranu. Ko se navadiš na atlantske, se tile zdijo ogromni.
Zahodna obala Sardinije je zanimiva. Izmenoma si sledijo strme in špičaste skale z visokimi klifi, ki jim sledijo peščene plaže, kjer so pogoste tudi sipine, ki segajo daleč v otok. Skalam se vidi, da so iz povsem različnih kamnin. Na Jadranu je skoraj vse enak apnenec, le Susak in Jabuka sta različna (tako na hitro iz spomina).
Tule pa si na istem otoku sledijo povsem različne kamnine. Interesantno.
Poletje se je tule že začelo, še zdaj, ob osmih zvečer, je 28 °C. Blago, ki sem ga imel do včeraj na ograjici, da naju zaščiti pred pršcem, sem snel in ga obesil med bimini in sončne celice za dodatno senco.
Za zdaj še nisva šla na kopno, a počasi bo treba, saj zmanjkuje tonika. V vročini in bonaci je poraba gin-tonika večja. Morda jutri.
| < Sardinija–zahodna obala | Torre Vecchia–Bosa Marina > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
