 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
To, da sva se vrnila pred plažo Laxxaretto, je bilo zelo dobro. Kopanje je bilo lepše kot pred mestom, tako zvečer kot zjutraj, noč pa mirna takoj potem, ko so utihnili mladci na plaži. Italijanski rap pač ni moja priljubljena glasba.
Zjutraj je malo vetra, a kmalu potem ko izplujeva se vetrič dovolj okrepi, da imava prav sanjsko jadranje. 10 vozlov z boka je res gosposko jadranje. Heron drsi s 5 vozli skoraj neslišno in brez nagiba.
Danes nimava daleč, le do Bose Marine sva namenjena, tam je varno sidrišče, saj čez noč napovedujejo dober meter valov. Sonce sije, elektrike je dovolj, zato delava vodo, Lili pa opere en stroj perila. Tedaj vidim, da imava v kaluži nekaj vode. Ni je veliko, a me jezi, ker ne najdem vzroka.
Možnosti so:
1. pušča kje pri watermakerju,
2. pušča kje pri motorju,
3. pušča tesnilo osi vijaka,
4. pušča iztok pralnega stroja,
5. pušča prednji rezervoar za vodo,
6. pušča vodovodna napeljava.
Sistematično grem od ene do druge točke, a vzroka ne najdem. Ko vodo pobrišem, nova ne priteče. Na kratko celo zaženem motor, da stestiram, a je vse suho. Nerešen problem, ki mi žre živce. Za vsak primer namažem Volvo tesnilo pogonske osi, to nikoli ne škodi.
Medtem ko visim v motorni prostor, mi Lili sporoči, da se je veter okrepil in piha 15 vozlov. Sva že povsem blizu Bosa Marine in skoraj hkrati se odločiva, da bi bilo tak veter škoda spustiti. V hipu spremeniva cilj: Oristano, ki je bil v planu za naslednji dan.
To bo sicer dolga plovba. Namesto 20 milj jih bo skoraj 50. Če bo veter dober, bova tam pred mrakom. Zvečer je luna zunaj in nič hudega, če prideva ponoči.
Dobro letimo. Hitrost je dobrih 7 vozlov, večkrat čez 8. Kmalu morava skrajšati glavno jadro, spredaj pa je le viharnik. Sicer so se naredili nekaj večji valovi, dober meter so visoki, nekateri vmes so večji, a ker je vetra dovolj, je plovba vseeno hitra in udobna. Paluba pa je tako ali tako že slana in se ne sekiram, če nas občasno naskoči kak val.
Popoldne veter malenkost upade, a dodava flok in obdrživa dobro hitrost. Veter se je prehitro upehal. Dvigneva glavno jadro do vrha, a hitrost ni več visoka.
Lili naredi odlično kosilo, pa kaj potem, če vozimo 4 namesto 7.
Za zadnjih nekaj milj pa je vetra premalo, da jadra ne bi opletala in tolkla, ker so valovi še vedno precej veliki.
Odmotorirava tisti zadnji košček in se malo pred sončnim zahodom veževa na bojo, saj je tu narodni park, cona C. Na hitro še skok v vodo, preden postane premrzlo, da greva čista v posteljo, če že imam svežo pižamo.
Danes sva preplula 48 milj, na motorju pa sva naredila 2 uri. Eno lepših jadranj v zadnjih tednih.
| < Pozzo Lazzaretto–Alghero–Pozzo | Ala Birdi > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
