Novo jutro, nov dan, novi izzivi.
Včeraj zvečer je veter povsem ponehal in še tisto malo valov, ki jih v zalivu povzročajo zahodniki, se je umirilo. Prebudimo se v lep sončen dan. Piha rahla sapica s severa, ki jutro naredi sveže. Takoj po zajtrku se odpravim na snemanje zaliva z dronom. V zalivu je nekaj hiš, ki med sezono oddajajo apartmaje. Le pri eni se nekaj dogaja. Počasi pripravljajo za sezono. Iščem primerno pozicijo za let. Za dvig drona je najbolj primerna cesta. Potrebujem le še pozicijo, od koder bom lahko krmilil drona v senci. Takrat se po cesti pripelje avto in se ustavi ob cesti. Iz njega izstopita novinarka in fotograf. Hitro se zapletemo v pogovor. Prišla sta z namenom, da posnameta apartmaje v zalivu za lokalno spletno stran. Fotograf je imel namen leteti z dronom. Dogovoriva se, da najprej let opravim jaz, on pa bo ta čas posnel apartmaje s fotoaparatom. Ko končam let, za kar običajno potrebujem 15 minut, se spet srečam s fotografom. Najprej seveda tehnični »small talk«, potem pa izkoristim priložnost in ga vprašam o sezoni na Korčuli. Omenim tudi, da nisem slišal, da bi mimo pripeljal kakšen avto. Povedal mi je, da se sezona še ni začela, a se bo kmalu. Konec aprila na otoku še ni veliko turistov. Da pa ni vozil v tem delu otoka, pa je logično. Asfaltirana cesta vodi le do kraja Babina, nato pa se po severnem delu nadaljuje le makadamska, ki pa ni dobro vzdrževana in je primerna le za terenska vozila.
Vremenska napoved za današnji dan je zelo ugodna. Dopoldne bo brezvetrje, odlično za snemanje z dronom, popoldne pa bo pihal zahodnik, ki se bo okrepil do 15 vozlov. Zato moram izkoristiti dopoldne in opraviti čim več letov.
Odpravimo se proti vzhodu. Pred nami se že dobro vidi polotok Pelješac. Do prvega postanka nas loči 6 nmi. Luke Račišče (slika zgoraj) nisem še nikoli obiskal. Je majhna luka z valobranom, kjer je možno pristati s plovilom. V zahodnem delu luke sta zasidrani dve križarki, ki med poletno sezono služita za turistična križarjenja po Jadranu. V luki je odprt bar. Takoj po pristanku drona se odpravimo na kavo. Začel je pihati zahodnik. Toplo vreme, sonce, pogled na morje in dišeča kava. Hmmm ... ali je lahko bolje? V lokalu smo bili edini gosti. Do Račišča se je pripeljala le skupina kolesarskih turistov, ki so se ustavili v senci in se osvežili z vodo. Od tu proti zahodu vodi le makadamska cesta nazaj v zaliv Babine in druga do bližnjega zaliva Vaja, kjer je lepa peščena plaža.
Proti mestu Korčula
Ker se veter počasi krepi, se odpravimo proti zalivu in luki Kneža (slika zgoraj), ki je le 2 nmi proti vzhodu. Zaliv je povsem drugačen od drugih na severni strani otoka. Je dobro zaščiten pred zahodnimi in severnimi vetrovi. Je globok zaliv, ki ga s severovzhodne strani ščitita otoka Mala Kneža in Vela Kneža. Globine so odlične za sidranje. Med 2 m na zahodu, pa vse do 10 m na sredini zaliva. Dno je v celoti peščeno in sidro drži dobro. Je eden redkih zalivov na severni strani otoka, v katerem lahko tudi v močnem maestralu preko dneva uživate na sidru v mirnem morju brez valov. Zaliv je zelo primeren tudi za prenočevanje, v okolici pa je več barov in gostiln.
Na poti proti mestu Korčula zavijemo še v dva zaliva, Vrbovica in Banja. Oba sta primerna za sidranje. Zaščitena sta pred vsemi vetrovi, razen iz severnih smeri. Globine so med 2 in 15 m. Dno je peščeno in delno poraslo z morsko vegetacijo, a sidro drži dobro. V obeh zalivih so zasidrana številna plovila domačinov, zato moramo biti pri plovbi in sidranju previdni.
Naš naslednji postanek je mesto Korčula. Ustavimo se v ACI marini, ki je prenovljena. Večinoma je prazna. V njej je privezanih le nekaj plovil, ki imajo zakupljen letni privez. Tranzitnih gostov še ni. Mornar v marini je zelo prijazen. Ker letos še ni bilo veliko turistov, ga verjetno še nihče ni spravil v slabo voljo. Zanimalo me je, kako poteka privezovanje plovil na zunanji strani valobrana v poletni sezoni, ko piha burja. Povedal mi je, da v tem primeru na zunanjo stran privezujejo le večja plovila. Priporočajo, da sami sidrajo, nato pa plovilo privežejo še na dva muringa. Ker je zunanja stran valobrana odprta proti burji, ki v marino prinaša valove, prenočevanje ni ravno udobno. Ne glede na velikost plovil, se v primeru močnejše burje vsa zibljejo.
Marco Polo in slaščičarna Cukarin
V mesto se odpravimo peš. V starem mestnem jedru so že odprte gostilne in bari. Redki gosti so le v tistih, ki so ob obali. V notranjosti mesta je vse prazno.
Ko se ustavite v Korčuli, si morate obvezno vzeti čas za ogled starega mestnega jedra in seveda hiše Marka Pola. Zgodovinarji se še niso zedinili, a za zdaj velja, da se je svetovno znani raziskovalec in popotnik Marko Polo rodil leta 1254 v mestu Korčula.
Ko si ogledate mesto, predlagamo, da se ustavite v slaščičarni Cukarin. Gre za slaščičarno, v kateri pečejo tradicionalne sladice otoka Korčula. Njihov najbolj znani izdelek je piškot, ki se imenuje cukarin. Enostaven pečen piškot značilne oblike ima okus pomaranče in limone. Ob njem si moramo vedno privoščiti prošek, tradicionalno sladko vino, ki ga pridelujejo v notranjosti otoka v okolici mesta Čara in Smokvica.
Če ste ljubitelj čokolade, vam bodo z veseljem postregli brezglutensko bombico Marko Polo, ljubitelji bolj lahkih in sadnih sladic pa morate pokusiti harubico, majhno tortico s kandirano pomarančo.
V slaščičarni smo se dobro posladkali. Volje za nadaljevanje snemanja je zmanjkalo. Jutri je še en dan.
Prvi video posnetki Korčule iz zraka
| < Severozahodna Korčula | Vzhodna Korčula > |
