 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Po jutranjem (no, dopoldanskem) kopanju odjadramo na zahod proti koncu Hvara in na Paklene. Jadramo počasi in vmes jemo zajtrk. Vsi nas prehitevajo, saj vsi motorirajo. Mimo nas drvijo v glavnem katamarani, ki ženejo motorje na polno.
Seveda, čarterski teden je kratek, le zakaj bi ga zapravljali z jadranjem. Raje bodo prvi v naslednji marini, da odkljukajo še en otok, ki so ga obiskali in še eno gostilno z nadpovprečnimi cenami in podpovprečno hrano.
Plovil je tukaj veliko. Ko pridemo iz zaliva pred Starim Gradom, pogledam naokrog proti splitskim vratom in na vodi jih naštejem čez 70. Struktura plovil se je v zadnjih letih precej spremenila. Katamaranov je že skoraj več kot enotrupcev.
Ko obplujemo zahodni rt otoka Sveti Klement, vidim, da je povsod veliko bark. Sidrajo celo tam, kjer pred leti ni nihče sidral, saj je dno kamnito in obala strmo pada v globino.
Pred davnimi leti smo sidrali v zalivu Vinogradišče, dokler tam ni postala gneča prehuda. Nato so tam postavili še boje in ta zaliv sem zbrisali z liste mojih priljubljenih zalivov. Na Paklenih sem potem po navadi sidral v zalivu Taršče. A danes tja ne grem niti pogledat. Že v luki Soline je polno bark. Boje so večinoma polne, povsod, kjer je globina pod 20 m, so sidrane barke.
Nekako se stlačimo zraven enih Angležev in za moje pojme smo precej blizu. Nekaj pozneje pa se vmes sidra še ena jadrnica, pred nas v 20 m globine pa še dve. Upam, da jim sidra držijo. Gostota bark je kot v Italiji, kjer sidrajo z ovešenimi bokobrani, za vsak primer. Ne vem, kako bi bilo brez korone, a meni se zdi, da je letos še več plastike (plastičnih bark) na morju kot po navadi.
Zvečer gremo k Dionizu. Na Dioniza me vlečejo posebni spomini. Tu sem bil že neštetokrat, a se vedno rad vračam. Ker nismo sidrani v Tarščah, niti v zahodnem delu Solin bo pot tja neznanka. Odveslamo do obale, najdemo stezo, ki vodi proti Dionizu in najprej nas pričaka svarilna tabla pred kačami in škorpijoni. Mi pa smo v glavnem v japankah. A se ne damo.
Do Dioniza je z Vzhodnega roba res slaba in daljša pot. Tam nas pričaka stara ekipa. Stari naju z Lili veselo pozdravi in se naju vsekakor spomni. Pravi, da res dolgo nisva bila pri njem.
Večerja je po pričakovanjih odlična. Pita od Balancana (melancanov), hobotnična solata (s hruškami in čičeriko), lignji in jagenjček na žaru so vrhunski za moj okus. Na koncu komaj zmažemo še sladico. Še dobro, da ponudijo digestiv (orehovec in travarico). Ja, Dioniz, kot se ga spominjam. Streže ta mladi. Sin od gazde. Zna angleško in je uglajen, ni tak, malo zagrenjen godrnjavček, kot ata, a je enako priljuden. Mislim, da ima potencial, da prevzame lokal, ko gre ata v penzijo. Na koncu nas še presenetijo, saj hiša časti vso pijačo, ne le digestivov.
Stari lisjak si je spet zagotovil mojo lojalnost in ve, da pridem nazaj. Ko sem ga vprašal glede sezone, se ni nič potožil. Pravi, da je sezona dobra, enaka lanski. Oni so polni in jim gre dobro. Končno eden, ki ne jamra zaradi korone.
Pot nazaj do barke nas vodi skozi temen gozd. Še dobro, da imamo baterije. Medtem se je zaliv še malo bolj napolnil. Ne pomnim, da bi tukaj kdaj videl toliko bark.
Lep dan je za nami. Prejadrali smo 15 milj, naredili nekaj manjših projektov na barki, imeli dobro večerjo, kopali smo se veliko, skratka, dan brez pripomb.
| < Stari grad (Hvar) | Vela Luka > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
