Novice

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Zaliv se zjutraj na hitro izprazne. Več, kot polovica bark odpluje še preden mi spijemo kavico, a takoj uletavajo nove, kot da so čakale za vogalom, da se naredi v sidrišču kakšen prostor.
Sredi zaliva sidra 85m dolga jahta s helikopterjem, ki pošlje en hud čoln raziskovat obalo za Heronom.
Kmali za tem se pripelje amfibijski čoln. Poleg dveh članov posadke v brezhibnih belih uniformah je na čolnu še mladenka v tekaški opravi. Dostavijo jo na obalo in suha stopi na obalo in steče po gozdu.
Nato mojo pozornost pritegne motorna jahta, ki sidra zraven Herona in ima zanimivo posadko.
Dva sta brez dvoma profi crew. Fant in punca v belih uniformah. opravita sidranje in pripravita barko za kopanje.
Nato opazimo pet žensk in enega starega sivolasca. Ženske ne izgledajo, da bi delale v najstarejšem poklicu, ampak kako so tile povezani mi bo ostalo neznanka. Mogoče je ena žena ali vnukinja, ostale pa njene prijateljice. Kdo bi vedel. Moški je bil ves čas v salonu (verjetno pod klimo), ženske pa so SUPale (prvič na dili), skakale v vodo, plavalo in se nasploh imele super.
No, mene tudi ni bolelo, ko sem jih opazoval, kao se zabavajo.
Potem se mimo pripelje čoln s svežim sadjem, zelenjavo, kruhom itd. Malo dopolnimo skoraj neskončne Heronove zaloge, končamo zajtrk in kopanje in se odpravimo na Ščedro. Veter je ena žalost, par vozlov v krmo je slabše, kot nič. Šele tik pred ciljem lahko malo jadramo.
Časi, ko si lahko na Ščedru sidral kjerkoli so davno minili. si dobri zalivi imajo boje. Ustavimo se za kopanje v zalivu Rasohatica, ki ima žal kamnito dno z nekaj zaplatami mivke. Žal vreme še ni stabilno in ne zaupam temu, kako smo sidrani. Sicer sem zategnil in drži, ampak sidro se ni zakopalo niti centimeter v podlago. Verjetno smo se zataknili za droben rob skale. Ko se bo veter obrnil nam sidro zlahka spusti. Sidrani smo čisto v redu za dnevno kopanje, ne pa za čez noč ob nestabilnem vremenu. Medtem se je zunaj dvignil maestral, ki lepo vleče po kanalu med Hvarom in Ščedrom. Po kopanju dvignemo sidro in se odpravimo naprej. Kolebamo med Lovištem na Pelješcem in Velo Luko na Korčuli. Zmaga Vela Luka, saj nam daje boljše možnosti za naslednje dni.
Veter je čuden, a za nas ugoden. Vedno nam piha v polkrmo, pa plujemo najprej na vzhod, potem na jug in potem na jugozahod. Potem se veter utrudi in opeša. Iz 20 (pravega) v polkrmo, kar je ravno prav, opeša na 6 v polkrmo, kar je brez veze.
Sidrmao že v trdi temi v zalivu Meja pred vhodom v luko Vela Luka.
Prejadrali smo dobrih 15 milj do Ščedra in potem še enkrat toliko do Korčule.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

• Spalax: Otok Percy
• Spalax: LA NINJA