 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Noč je bila tiha in mirna do zgodnjega jutra, ko je nekaj – verjetno kakšno večje plovilo naredilo precejšnje valove, ki smo jih dobili v bok. Kar nekaj časa smo se zibali, preden se je umirilo. Po zajtrku in kopanju z rahlim vzhodnikom odplujemo in počasi jadramo po Hvarskem kanalu na zahod. Veter se potem po napovedi obrne in piha z juga, a ga je malo.
V celem dnevu nismo zabeležili več, kot 11,5 vozla, večino časa je bilo pod 10. Ampak danes imamo kratko pot in večji del vseeno prejadramo. Ogledat si gremo Stari Grad na Hvaru. Zračne razdalje med Vrbosko in Starim Gradom je le dobre 3 milje, a po vodi porabimo za to pot 16 milj.
Zaplujemo prav v mestno luko, da si ogledamo Stari Grad z vode, se obrnemo in gremo sidrat malo ven iz luke. Tu je voda čista in se lahko kopamo. V mestu se ne moreš kopati, drago plačaš privez, si v večji vročini in vsi firbci ti gledajo v barko. Si pa v centru dogajanja.
Mi se odločimo za več prostora in kopanje. Po odlični večerji se napokamo v dingača in z motorjem oddingiramo v mesto na sprehod, ogled in sladoled.
Stari Grad je kar velik. Ozke ulice se vijejo med kamnitimi hišami. Od starega grškega in kasnejšega rimskega naselja ni ostalo dosti. Le nekaj kamnov, ki so zdaj vgrajeni v stavbe novejše dobe. A tudi te 'novejše' so nekatere stare po 500 let. Vidimo hišo Petra Hektorovića, ki je bil nekako sodobnik Trubarja. Vsak od njiju je precej zaznamoval svoj jezik in svoj čas.
Turistov je v mestu za moj okus kar veliko. Ni videti, da bi bila kakšna huda koronska kriza.
| < Bol | Sveti Klement (Pakleni) > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
