 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Danes si gremo ogledat znameniti Zlatni rat na Braču. Zjutraj bi to moral biti hiter plov z vetrom v bok, a vetra ni. Motor poje vse do Bola.
Pred 30 leti sva z Lili hodila vsako leto surfat na Bol. No, če sem natančen: jaz sem hodil surfat. Ona ne surfa.
Bol se je v 30 letih precej povečal. Raztegnil se je v vse smeri. Ena stvar pa je ostala taka, kot pred leti: lepa sprehajalna pot od mesta do Zlatnega rata je še vedno enako lepa, le borovci so večji.
Zlatni rat je katastrofa. Ljudje hodijo drug po drugem in to v letos, v koronskem 2020. Kako mora biti šele druga leta. V taki gneči jaz ne bi želel preživeti dopusta.
Plovil je okrog rta ogromno. En motornjak se odsidra in odpluje, mi sidramo na njegovo mesto. Bistveno preblizu vseh naokrog za moj okus, a saj smo prišli samo na kratko kopanje. Ljudi je v vodi veliko, vmes se vozijo čolni vseh vrst in velikosti. Po desetih minutah imamo instant turizma dovolj in odplujemo.
Medtem se je dvignil nežen popoldanski maestral, ki nas lepo vodi nazaj na Hvar. Kar nekaj zalivov preiščemo, pa nam noben ni všeč. Ali je pregloboka voda, ali je premalo prostora, ali pa so notri kakšne boje za lokalce. Nazadnje se odločimo za otoček Zečevo v bližini Vrboske, a ko zaplujemo okrog rta zagledamo tam celo hordo plovil.
Le od kod so se vzeli. Danes je sobota in čarteraši bi morali biti še v marinah in njihovi okolici. Ne preostane nam drugega, kot da gremo okrog Glavice v zaliv Soline, kjer smo bili že včeraj.
Tudi tukaj je precej plovil, ampak je prostora več kot dovolj. Sledi seveda kopanje in roštilj, potem pa izlet v Vrbosko. Med vsemi opcijami smo si izbrali najbolj ekološki način: odveslamo na obalo in se sprehodimo peš do mesta. Seveda smo odšli na pot dovolj pozno, da ni bilo več sonca. Lili se je odločila, da ostane na Heronu in se naužije malo samote.
Vrboska me je prijetno presenetila. Lepe kamnite hišice so zložene v ozki dolini na koncu dolgega zaliva. Manj prijetno me je presenetila slaščičarna. Sladkarij nimajo. 'Znate, desila nam se korona,' je rekel. Ne splača se jim peči tort in sladic, ker ni turistov. Imeli so samo sladoled in gazirane pijače. In pri tem, ko javka, da ni turistov, je imel zasedene skoraj vse mize, na ulici pa so ljudje stali v vrsti za sladoled. Ni se mu zgodila korona, zgodila se mu je lenoba. Lažje je javkati, kot delati.
Imajo pa v Vrboski po njihovih trditvah eno najlepših cerkva/trdnjav na svetu (a i šire). Je res kar zanimiva in lepo obnovljena. Na poti nazaj smo šli mimo vinarne in hoteli spiti kozarec (vedno se začne z enim) vina, a dečva je že zaključila blagajno in ni bilo nič, čeprav blagajne sploh nismo rabili, samo vino. Smo pač (boljše in cenejše) vino pili na barki.
Če ob vsej gneči javkajo, da ni dovolj turistov, jim ni pomoči. Edino, kar bi rešilo hrvaški turizem, je, če jih okupira na primer Avstrija in jih nauči, kaj je to turizem. Sedaj delajo precej po principu 'pošlji denar, a ostani kar doma'.
Dan smo končali vsega nekaj metrov drugje, kot smo ga začeli, a smo kljub temu danes prepluli nekaj čez 15 milj.
Vetra ni bilo veliko za kanal med Bračem in Hvarom – maks. v celem dnevu je bilo 21 vozlov, na sidru ob času sidranja le 6, zvečer praktično nič. Komarji napadajo, a se jih uspešno branimo.
| < Vrboska | Stari grad (Hvar) > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
