Regata La Ottanta je ta teden ponovno navdušila jadralno skupnost, predvsem zaradi svoje slikovite in taktično zahtevne rute, ki je tudi letos igrala glavno vlogo v razpletu tekmovanja.
Jedro regate La Ottanta ostaja njena približno 80‑miljska krožna pot, ki jadralce popelje skozi raznolike vetrovne razmere severnega Jadrana. Start in cilj sta tradicionalno v Trstu, od tam pa se flota poda proti zahodu in nato obrne proti jugu, kjer se začne najzahtevnejši del preizkušnje. Letos je bila ruta še posebej zanimiva zaradi spremenljivih razmer: del regate je potekal v skoraj brezvetrju, nato pa je veter nenadoma okrepil in poskrbel za dinamičen zaključek.
Slovenska jadrnica Karpo je zasedla odlično drugo mesto. Maks Vrečko, lastnik plovila in skiper je po prihodu v cilj strnil svoje utrinke z regate: »Malo pred 4. uro zjutraj smo po 19 urah jadranja prečkali ciljno linijo, organizator nam je pripeljal steklenico šampanjca in na mestu smo jo izpraznili. Zasluženo, po 80 NM dolgem in razgibanem jadranju. A začnimo od začetka.
Na Karpo imamo svoj novi dom v Marina Portorož, zato se letos udeležujemo drugih regat kot pretekla leta, ko smo bili še v Biogradu na moru. Komaj 30 NM stran, na italijanski strani, leži Caorle, kjer njihov navtični klub Circolo Nautico Porto Santa Margherita prireja več zanimivih spomladanskih regat. Tokrat je bila na vrsti La Ottanta, konec meseca nas čaka še La Duecento.
Na startni listi je bilo 71 jadrnic. Mi smo nastopili v kategoriji ORC (sistem ocenjevanja, ki izenači jadrnice različnih velikosti in hitrosti), kjer je nastopilo 30 jadrnic. Resna konkurenca je bila napovedana že od vsega začetka.
In to se je potrdilo takoj na startu v soboto zjutraj. Startna linija je bila uravnotežena, vzdušje mirno – brez zapletov in kričanja, kar je pri regatah redkost. Pihala je burja s hitrostjo komaj 5 vozlov in lažje jadrnice so nam hitro pobegnile v smeri proti Trstu, kjer je bila obračalna boja. Sledila je tranzicija v jugo, ki smo jo odjadrali bolje od drugih jadrnic in z genakrom pridobili vsaj 10 mest. Eden tistih trenutkov, ko se posadka samo pogleda in nasmehne.
Nato je sledilo jadranje v veter do boje Vida pred Piranom, kjer smo nekaj mest spet izgubili. Hitrost smo imeli solidno, kot jadranja pa je bil slabši od drugih jadrnic in bolj ostro v šibkem vetru enostavno ni šlo. A pri boji nas je čakala priložnost: dvig genakra, manevar smo izvedli brezhibno in v trenutku nazaj prehiteli tri jadrnice. Padla je noč, veter je slabel, prišla je nova tranzicija v šibko burjo. Skozi temo smo jadrali zbrano in samozavestno ter tranzicijo »ujeli« v nulo.
Ciljna linija bi lahko bila bolje označena in skoraj smo jo zgrešili, a to je edina kritika na sicer odlično organiziran dogodek. Takoj za ciljno linijo nam je organizator pripeljal ekstra steklenico šampanjca, ki je bila izpita še preden smo obrnili proti Portorožu. Pred nami je bilo še nekaj ur jadranja do domače marine, pol ekipe je šlo počivati, pol pa je jadralo.
V kategoriji ORC smo zasedli 2. mesto, zmagala je jadrnica Cookson 50 Forever K, krmaril je Claudio Bernoni. Skupno v ORC smo bili 11, tudi skupno je zmagala »jurilica« Forever K, nihče ji ni prišel niti blizu.
V kategoriji Open Delta je Glenfield z Andrejem Jerebom za krmilom je v svoji skupini zasedel 2. mesto. V isti kategoriji je Daphne z Francetom Miheličem zasedla 3. mesto. V kategoriji Open 650 DH je bila še ena slovenska jadrnica Jagoda z dvojcem Grčar Jaka in Pamic Devid.
V vetrovih od 2 do 8 vozlov smo dosegli, kar se je dalo. Bolj dragocena od samega rezultata je bilo uživanje ob lepem jadranju in dobri družbi ter nekaj jasnih idej za izboljšave, ki jih bomo preizkusili na prihajajočih regatah. Učenje se nikoli ne konča in to je eden največjih čarov jadranja.«
Jadrnica Karpo je opremljena z litijevimi baterijami BlueCell
Na krovu ima dve bateriji BlueCell 314Ah12.8V s kapaciteto 314 Ah (4 kWh), ki tehtata zgolj po 27 kg in imata življenjsko dobo 15.000 praznjen oziroma preko 4000 ciklov - globokih praznjenj.
