Uroš Kraševac po 9. dneh Atlantika nadaljuje med vodilnimi

Podrobnosti: Objavljeno: 06 November 2023

Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.

»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš

Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.

Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.

Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko

Uroš Kraševac, Ashika

Danes je deveti dan plovbe v Atlantskem oceanu. Uroš Kraševac, ki je dobršni del poti jadral kot vodilni, je trenutno na osmem mestu.

Uroš Kraševac je odlično jadral tretji dan regate in se povzpel na vodilno pozicijo. Jadral je v skupini, ki se je odločila za najbolj severno ruto plovbe proti zahodu. Peti dan plovbe je moral zapluti proti jugu. Organizatorji so zaradi varnostnih razlogov na razdalji 500 nmi označili najbolj severno točko, do katere lahko plujejo jadralci. Uroš je zaradi neugodnih vetrovnih razmer pri plovbi proti jugu izgubil sedem mest in trenutno pluje na osmem mestu. Flota jadralcev je preplula približno polovico poti in so sredi Atlantika. Plujejo v zmernih pasatih, ki dosegajo hitrosti okrog 15 vozlov. Uroševa jadrnica Ashika II je v teh razmerah najboljša, zato bo Uroš iz nje poskušal iztisniti vse. Do sedaj je preplul že 1330 nmi. Do cilja ga loči še 1170 nmi, kar pomeni, da je preplul že več kot polovico poti. Trenutno pluje s hitrostjo 7,7 vozla. Za trenutno vodilnim v skupini Proto Federicom Waksmanom iz Urugvaja zaostaja 180 nmi, medtem ko za tretjeuvrščeno francosko jadralko Marie Gendron zaostaja zgolj 90 nmi.

Posodobitev 6.11.2023 ob 16.00

Današnja noč je bila za Uroša zelo zahtevna. Ker na krovu nima druge opreme kot VHF-postajo, se ne more javiti in sporočiti, kaj se dogaja. Na podlagi njegove plovbe, ki jo lahko spremljamo preko sledilnika, je bilo opaziti, da je dvakrat nenadoma spremenil smer plovbe in enkrat celo zakroži. Ko se je spet usmeril proti zahodu, se je njegova hitrost plovbe zmanjšala za skoraj tri vozle. Ker plujejo z vetrom, ima večina jadralcev nameščene špinakerje. Prva ugibanja so nakazovala, da ima Uroš težave z jadrom.

V popoldanskem času so organizatorji sporočili, da so stopili v kontakt z Urošem. Sporočili so, da je imel težave s kosnikom, ki je ključen pri jadranju s špinakerjem. Očitno mu je uspelo odpraviti težave in sedaj spet pluje s hitrostjo 10,5 vozla. Njegova hitrost približevanja cilju znaša 8,6 vozla.