Novice

Outerlimits SV 43 je eno najhitrejših plovil, ki je kdajkoli plulo na vodi. S hitrostjo 160 vozlov velja za trenutnega hitrostnega rekorderja.

V mesecu avgustu so hitri gliser Outerlimits SV43 testirali na reki Hudson v New Yorku. Gliser, ki je namenjen za doseganje izjemnih hitrosti plovbe na vodi, ima nekaj svojevrstnih lastnosti. Ima edinstveno stopničasto obliko trupa, aerodimanično obliko in seveda dva močna motorja. Poganjata ga namreč dva Mercury Racing motorja, ki razvijeta po 1350 KM. Oba zadostujeta, da gliser pluje s hitrostjo 150 vozlov, na mirni vodi, kot recimo na reki Hudson, pa jim je uspelo doseči hitrost 180,47 milj na uro (ameriška milja) oziroma preračunano v vozle 160 vozlov. Če preračunamo še v kilometre na uro pa je to neverjetnih 296,32 km/h.

Video posnetek rekordnega dosežka

Pogost problem s katerim se srečamo na plovilih je voda v gorivu. Ne glede na to ali imamo bencinski ali dieselski motor, v obeh primeri je voda v gorivu velik problem.

Voda v gorivu je skoraj neizogibna težava na plovilu. Vodo lahko natočimo v rezervoar z gorivom na bencinskih črpalkah, ki imajo dotrajane rezervoarje ali pa kot vlaga, ki se nam kondenzira v rezervoarju izven sezone, v kolikor naš rezervoar ni popolnoma napolnjen. Voda v gorivu je škodljiva za motor in lahko prepreči njegovo delovanje in povzroči poškodbe. Običajno težave nastopijo ravno takrat, ko smo odvisni od motorja, v slabem vremenu, visokih valovih in vetru. Zato moramo poskrbeti, da problem odpravimo pravočasno. Če je možno naredimo to preventivno, preden izplujemo, drugače pa ob prvih znakih nepravilnega delovanja motorje.

Preventivno odstranjevanje vode iz rezervoarja

Voda je težja od goriva. Zato leži kot posebna, ločena plast na dnu rezervoarja. V kolikor zaslutimo, da se je v rezervoarju nabrala voda, jo iz njega odstranimo. Cevi skozi katere se sesa gorivo v motor, so dvignjene nad dno rezervoarja za centimeter do dva. V kolikor je plast vode tanjša kot ta razdalja, je ne bomo uspeli potegniti iz rezervoarja. Zato moramo uporabiti drugo rešitev. Za dostop do dna lahko uporabimo eno izmed ostalih odprtin. To je lahko cev za dotok goriva v rezervoar ali pa odprtina, kjer je nameščen plovec za merjenje količine goriva v rezervoarju. Cev za dotok goriva oziroma plovec moramo najprej odstraniti – odvijačiti, da bomo lahko namestili cev za črpanje. Skozi odprtino namestimo cev s katero bomo izčrpali vodo. Prepričati se moramo, da cev sega do najnižje točke rezervoarja. V nasprotnem bomo izčrpavali le gorivo, voda pa bo ostala v rezervoarju. Za izčrpavanje vode uporabljamo le črpalke, ki so primerne za prečrpavanje goriva. Zavedat se moramo, da je gorivo vnetljivo in hlapljivo, zato lahko pride do požara ali celo eksplozije, če ne uporabljamo pravilnih orodij, ki ne iskrijo. Vodo izčrpavamo toliko časa, da izčrpamo vso vodo. Kdaj vode ni več v rezervoarju, bomo opazili, ko bomo skozi cev pričeli izčrpavati gorivo. Izčrpavati moramo še toliko časa, da bo tekočina, ki se bo stekla nazaj v rezervoar, le gorivo.

Kaj pa, ko je voda že prišla do motorja

Če smo na plovbi, in zaslutimo težave, moramo hitro ukrepati. V nasprotnem bo motor ugasnil in ga ne bomo mogli več prižgati. Če je motor začel teči nemirno, hoče ugasniti ali pa izgublja obrate, je možno, da nima dovolj dobrega dotoka goriva oziroma je do njega prišla voda.

Če imamo na plovilu nameščen separator goriva, ga pregledamo in preverimo količino vode, ki se je nabrala v njemu. Vodo iz separatorja odstranimo. Ker ima voda običajno primesi, jo shranimo v posodo in nato izlijemo v posebne zbiralnike v marinah.

Filter goriva zadrži manjše količine vode. Večja količina vode bo prešla filter in prišla do motorja. Filter goriva moramo zamenjati. Pod filter goriva namestimo posodo in filter odstranimo. Vsebino filtra izlijemo v posodo in preverimo količino vode v gorivu. V kolikor je v gorivu večja količina vode, bo potrebno očistiti dovod goriva vse do motorja oziroma zagotoviti, da vodo, ki je v sistemu odstranimo in nadomestimo s čistim gorivom. Če imamo dieselski motor, moramo zamenjati gorivo vse do visokotlačne črpalke. Večina dieselskih motorjev ima poleg sekundarnega filtra goriva ali nizkotlačne črpalke tudi ročno črpalko s katero si lahko pomagamo do motorja prečrpati čisto gorivo. Če imamo bencinski motor, izključimo cev dotoka goriva za visokotlačno črpalko. Namestimo posodo v katero bomo lovili kontaminirano gorivo. Vključimo kontakt motorja a le do pozicije, pred vžigom motorja. S tem se bo vključila visokotlačna črpalka goriva. Črpalko pustimo delovati približno 10 sekund, da prečrpa kontaminirano gorivo. Nato namestimo cevi za gorivo nazaj na motor in poizkusimo vžgati motor.

Če imamo dieselski motor in je voda že prišla do injektorjev goriva, potem moramo injektorje sprostiti in s kontaktom motorja poskrbeti, da bo črpalka goriva prečrpala čisto gorivo skozi injekotrje.

V kolikor je motor nehal delovati zaradi vode v gorivu in smo očistili vse dovode do motorja, nima smisla, da motor prižigamo, če nismo odpravili vzroka. Vzrok je običajno v rezervoarju. Če ne odstranimo vode iz rezervoarja, bo le ta zopet prišla v motor. V kolikor smo na plovbi in iz rezervoarja nismo sposobni odstraniti vode, poiščimo rezervno kantico čistega goriva, jo priključimo na motor in odplujmo do bližnje luke ali zaliva, kjer bomo lahko očistili rezervoar.

Izkoristite izjemno praznično ponudbo za najem jadrnic 1+1 GRATIS in si poleg tega zagotovite še praktično darilo!

Rezervirajte tedenski najem jadrnice kadarkoli v mesecu aprilu in dodatno, povsem brezplačno, prejmite cel teden jadranja za vse termine:             

- po 6. oktobru (Biograd)

- po 13. oktobru (Trogir)

Za rezervacije nas kontaktirajte na info@thesailmaster ali 051 337 999.

Ta posebna ponudba velja v mesecu decembru, do razprodaje terminov. Izključuje vse popuste, objavljene na spletni strani.

Našo ostalo široko ponudbo za najem plovil lahko preverite na www.thesailmaster.si. Vprašajte nas za dodatne popuste in nam sporočite vaše posebne želje.

Kontakti:

E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

T: 0599 05700

M: 051 337 999

Močan jugo je v zadnjih dneh na hrvaško obalo prinesel številne smeti, bombo iz druge svetovne vojne in v nedeljo celo truplo kita.

V nedeljo dopoldne je športni ribič Frane Kurtovič sporočil, da je v zalivu v bližini kraja Dubravica poleg Orebiča na polotoku Pelješcu našel truplo zelo velike ribe. O dogodku je obvestil odgovorne. Po prvih podatkih gre za truplo Couvierjevega kljunastega kita, ki ga le redko zasledimo na Jadranu. Truplo je bilo dolgo približno pet metrov.

Couvierjev kljunasti kit zraste običajno do 7 m in lahko tehta vse do 2500 kg. Znanstveniki, ki preučujejo to vrsto kitov, so odkrili nekaj izjemnih podatkov. Ob obalah Kalifornike so jih zasledili na globini 2992 m, ker je za kite izjemna globina. Pod vodno gladino lahko zdržijo tudi do 2 uri in 20 minut preden morajo ponovno na površino po zrak. Po do sedaj znanih podatkih je to za kite rekordna globina in rekordno dolg čas posameznega potopa.

Foto: Troja photography - Ivica Trojanović - FB

Bilgin 263 bo največja jahta, ki je bila kdajkoli zgrajena v Turčiji.

V začetku meseca je iz hangerja prišel trup projekta, ki nosi ime Bilgin 263 in bo največja jahta, ki je bila kdajkoli zgrajena v kateri izmed turških ladjedelnic. Dokončan trup ladje so prepeljali v marino v Istambulu, kjer bodo vgradili interijerij. Jahto je oblikoval arhitekturni biro Unique Yacht design , notranjost pa je izdelal biro H2 Design Studio iz Londona.

Jahta ima optimirane rezervoarje za goriva zato bo njen doseg kar 5000 nmi. Najvišja hitrost plovbe bo znašala 18 vozlov. Plovilo ima dolg a vitek trup. Kljub temu oblikovalec zatrjuje, da je notranjost prostorna in razkošna. Na jahti bo notranji plavalni bazen, velika kopalna ploščad in lepotilni salon.

Prva jahta Bilgin 263 bo zaplula šele leta 2019. Pred kratkim, v mesecu septembru, pa so v ladjedelnici zaključili nekoliko manjši projekt Bilgin 156, ki je bila do sedaj ena največjih jahta iz te ladjedelnice. Prva jahta nosi ime Nerissa in je že uspešno prestala vsa testiranja.

Dokončan prvi trup jahte Bilgin 263

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

V prejšnjem delu je Jasmin Čauševič opisal načine na katere lahko ostaja v stiku s svojimi domačimi, z reševalci v primeru nuje in z nami, ki spremljamo njegovo plovbo. V letošnjem letu nadaljuje samostojno plovbo. Lansko leto je sam preplul Atlantski ocean. Preko zime ga je jadrnica čakala na Karibih.

Sedaj bo nadaljeval plovbo, kjer jo je končal spomladi.. Prva nekoliko daljša etapa bo plovba iz otoka Martinikue na otok Bonaire. Čaka ga 472 nmi oziroma 4 dni plovbe preko Karibskega morja. Pred izplutjem je zapisal v svoj dnevnik:

»Že kot otrok sem risal jadrnico z razpetimi jadri, nekje zgoraj nad njo je bilo vedno nasmejano sonce, spodaj pa se je bohotil ribji svet. Morda sem že takrat začutil, da bo jadrnica moj dom,  delfini moji prijatelji in morje bo postalo široka cesta. Jadranje za mene že dolgo ni več stvar luksuza. Meni je to postal del trenutnega življenja. Danes sva Indigo in jaz, končno pripravljena. Rane sva zacelila in postala bova eno. Nekaj dni in noči bo potrebno, da v neprekinjeni plovbi po Karibskem morju doseževa cilj, Nizozemske Antile, otok Curacao. Se beremo čez nekaj dni!«

Jasmin je izplul iz marine v glavnem mestu otoka Fort de France. Vreme mu je bilo naklonjeno in razdaljo je uspel prepluti hitreje, kot je predvideval. Namesto 4 dni, je potreboval zgolj 3 dni 7 ur in 30 minut. Uspešno je pristal na otoku Bonaire in spročil:

»Srečno sem preplul 480 nmij do ABC otoka Bonaire. Za to sem potreboval 3 dni 7 ur 28 minut. Dva dni sem lepo plul in imel lepo vreme in dokaj mirno morje. Zadnji dan in pol pa je bil pester a vseeno nisem imel večjega vetra od 25 vozlov in valov večjih od 2 do 2.5 m... bilo pa je kup neviht s strelami. Pa poln hladilnik rib imam. Pride kdo? Pojutrišnjem pa na sosednji otok ... lep dan si naredite.«

Jadrnico Indigo je zasidral v zalivu. Presunila ga je modrina morja. Nad otokom je bil navdušen še preden ga je uspel stopiti na kopno. Otok Bonaire je majhen otok otoške skupine ABC v kateri sta še Aruba in Curacao. Otok leži približno 40 nmi severno od Venezuele in ima zgolj dve mesti in en nacionalni park. Jasminova pričakovanja o otoku so bila mešana. Po vseh informacijah, ki jih je uspel pridobiti iz različnih jadralskih virov, ni pričakoval veliko. A že ob samem prihodu na otok je bil presenečen. Otok je prav to kar pričakujemo od eksotičnega karibskega otoka. Majhno slikovito mesto, barvaste hiše, palme, čista voda. Najbolj je bil presenečen nad ljudmi. Neverjetna prijaznost na vsakem koraku. Jasmin si je vzel le dva dni časa za počitek in obisk otoka. Že po dveh dnevih je plovbo nadaljeval in odplul na drugi otok iz skupine ABC, na 38 nmi oddaljeni Curacao.

 < Sam prejadral Karibsko morje 3. del    Sam prejadral Karibsko morje 5. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Francoski jadralec Francois Gabart je postavil nov svetovni rekord v samostojni neprekinjeni plovbi okoli sveta.

Gabart se je na plovbo podal 4.11.2017 ob 10.05 uri. Iz francoskega mesta Quessant je izplul s svojim 100 čevljev dolgim trimaranom, ki je bil prilagojen za samostojno plovbo. Najprej se je podal proti jugozahodu, proti Brazilski obali in prvič prečkal Atlantik. Nato je zaplul proti jugovzhodu in še južni Atlantik. Plovbo je nadaljeval preko južnega dela Indijskega oceana, plul južno od Avstralije po Južnem oceanu in zaplul v Pacifik. Ko je obplul rt Horn se je obrnil proti severozahodu, ter plul vzdolž Brazilske obale. Prečkal je ekvator, zaplul preko področja Doldrums v severni Atlantik, ter danes ponoči, ob 02:48 uri preplul ciljno črto.

Gabart je postavil nov rekord v samostojni plovbi okoli sveta. Nov dosežek znaša 42 dni 16 ur 40 minut in 35 sekund. Dosedanji rekord Tahomasa Coville, ki je znašal 49 dni 3 ure in 7 minut je izboljšal za 6 dni 10 ur in 23 minut in 53 sekund. Njegov rekord je trenutno še neuradni svetovni rekord. Počakati bo potrebno še na potrditev rekorda organizacije WSSRC, ki bdi nad rekordnimi jadralskimi dosežki.

Francois Gabart je s svojo plovbo okoli sveta postavil še številne druge rekorde. Med njimi je tudi najhitrejša samostojna plovba od Ekvatorja do Ekvatorja. Od prečkanja Ekvatorja, ko je na začetku plovbe plul s severne na južno poloblo in do njegovega ponovnega prečkanja, ko je plul z južne poloble na severno je znašal 30 dni 04 ur in 45 minut. Prejšnji najboljši dosežek Thomasa Coville , ki je znašal 35 dni 21 ur in 39 minut je izboljšal za 5 dni in 17 ur.

Kako je potekala njegova plovba, si lahko preberete v članku: Bo padel nov rekord v samostojni plovbi okoli sveta?

Na Kitajskem se je danes zaključilo mladinsko svetovno prvenstvo, naša posadka v razredu 29er, Verderber & Semelbauer, pa je z nekaj smole za las zgrešila medaljo in končala na 4. mestu.

Rok Verderber in Klemen Semelbauer sta letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v Sanyi na Kitajskem dobro začela, nato pa z odličnim jadranjem hitro napredovala ter na polovici prvenstva prevzela vodstvo. Na predzadnji dan sta z nekaj smole zdrsnila na skupno tretje mesto, medtem ko se je na prvo mesto prebila francoska posadka, v kateri jadrata Théo Revil in Gautier Guevel, druga pa je bila norveška posadka v sestavi Mathias Berthet in Alexander Franks-Penty. Zadnji dan mladinskega svetovnega prvenstva je sledila še regata za medalje, kjer sta prvi dve mesti obdržali francoska in norveška posadka, Rok in Klemen sta se do zadnjega borila za medaljo, ki pa jima je spolzela skozi prste, ko sta prijadrala v cilj na 16. mestu, zmagovalna posadka finalne regate, Santiago Duncan in Elias Dalli iz Argentine, pa si je prijadrala bronasto medaljo.

V Sanyi na Kitajskem se je tako zaključilo mladinsko svetovno jadralno prvenstvo 2017, kjer se je na štirih regatnih poljih pomerilo več kot 380 jadralcev iz 62 držav v vseh vodilnih mladinskih razredih svetovnega jadranja: 29er, 420, nakra 15, RS:X in laser radial. Slovenija je bila zastopana le v razredu 29er, kjer sta se med 30 najboljšimi posadkami na svetu pomerila Rok Verderber in Klemen Semelbauer.

Rok Verderber in Klemen Semelbauers sta pokazala vrhunsko jadranje in svetovno prvenstvo zaključila na odličnem četrtem mestu, pred njima pa že naslednji velik izziv - svetovno prvenstvo v razredu 29er, ki bo od 2. do 8. januarja v Hong Kongu, kjer bosta nadaljevala svojo veliko turnejo v Aziji.

V sredo zjutraj je zagorelo v črnogorski marini v mestu Bar. Požar je uničil 6 plovil.

Požar je izbruhnil v sredo zjutraj na enemu izmed plovil, ki so bila privezana na pontonskem pomolu marine. Kljub temu, da je marina pod video nadzorom, da je v neposredni bližini Mejna policija, se je požar hitro razširil na sosednja plovila. Zajel jih je šest od katerih je pet popolnoma uničenih. Na več plovilih je prišlo tudi do eksplozije rezervoarjev s pogonskim gorivom.

Uničena plovila oziroma njihove ostanke so odstranili s privezov v morju na betonski pomol. O vzrokih požara je bila izvedena preiskava, katere rezultati še niso znani.

Kako se preventivno zaščititi pred požarom na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi: PYRoff - gasilni aparat

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!

Vir: http://www.vijesti.me

AIS je kratica za Automatic Identification System ali slovensko Avtomatski identifikacijski sistem.

Sistem AIS je obvezen za vsa plovila katerih bruto tonaža znaša preko 300 GT in za vsa plovila, ki prevažajo potnike. Osnova funkcija sistema je, da z njim obveščate ostale udeležence v pomorskem prometu o svoji lokaciji, uporaben pa je tudi za druge namene. Vse pogosteje ga uporabljajo pristanišča, da vedo pozicije vseh ladij, ki plujejo proti pristanišču ali iz njega oziroma so na sidru pred pristaniščem.

Razvoj sistema AIS

AIS naprava razreda A

Sistem AIS se je prvič pojavil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Bil je zasnovan kot sledilno omrežje z kratkim dometom in je za komunikacijo uporabljal VHF postajo z dodanim AIS oddajnikom. Plovila so podatke pošiljala preko oddajnika na kopno. Pozicija se je prenašala le do oddaljenosti približno 20 nmi od obale zaradi omejitev VHF signala. Z letom 2002 je bil sprejet mednarodni dogovor o uporabi AIS sistema na plovilih katerih bruto tonaža znaša preko 300 GT. V tem obdobju je bilo na svetu približno 100.000 plovil, za katere je bila vgradnja sistema obvezna. Leta 2005 so se na trgu pojavili prvi ponudniki satelitskih storitev, ki so omogočili nadgradnjo sistema AIS z uporabo satelitov. Novi oddajniki podatkov niso več pošiljali direktno na kopno, temveč satelitom, ki so informacije posredovali obalnim postajam. To je omogočilo pošiljanj podatkov o poziciji ladje ne glede na pozicijo na svetu. Sistem naenkrat ni bil več omejen na priobalni pas, temveč je omogočal delovanje na vseh plovnih poteh sveta. Z razvojem sistema in njegovo komercializacijo, je postal cenovno dostopen širši javnosti. V Evropi je leta 2010 postal obvezen za komercialna plovila, ki plujejo po notranjih vodah. Ribiška plovila, ki merijo v dolžino preko 16 m so ga morala pričeti uporabljati maja 2014. Z uporabo nove zakonodaje je moralo sistem vgraditi 250.000 plovil, v prihodnosti pa bo številka narasla preko milijona.

Izziv za ponudnike satelitskih storitev

S hitrim naraščanjem uporabnikov satelitskega sistema AIS, so bili ponudniki postavljeni pred nov izziv. Pri snovanju sistema so postavili standard, da lahko posamezen satelit sprejme do 4500 sporočil poslanih s plovil v minuti. Zaradi številnih uporabnikov so postali sateliti prezasedeni in prihajalo je do izgube podatkov. Hitro so spoznali, da se tehnologija ne razvija dovolj hitro, da bi satelitski AIS sistem v celoti nadomestil kopenski sistem, temveč bo deloval kot dopolnilo sistema. Leta 2013 je univerza Aalborg pod okriljem Danske agencije za varnost na morju razvilo in uspešno vgradilo v satelit modul z dvema AIS sprejemnikoma, ki je tehtal vsega 800 g. V samo 100 dnevih delovanja je sprejel preko 800.000 AIS sporočil.

Danes za prenos AIS podatkov skrbijo različna podjetja. Podjetje exactEarth za AIS komunikacijo uporablja osem satelitov. V sodelovanju z podjetjem Harris Corp bodo ponudili prenos AIS sporočil prek skupno 58 satelitov pod komercialnim imenom Iridium NEXT. Podjetje ORBCOMM uporablja 18 satelitov in 16 obstoječih kopenskih postaj po celem svetu. V prihodnjih letih nameravajo navtičnemu trgu ponuditi novo generacijo satelitske komunikacije, ki bo omogočala pošiljanje večjih sporočil, boljšo pokritost v višjih pasovnih širinah in bo imela večjo kapaciteto prenosa podatkov.

Ladijski AIS oddajniki oddajajo svoj signal v horizontalni smeri nekje do 75 km. Njihova sposobnost oddajanja v vertikalni smeri pa je mnogo boljša. Njihov signal seže vse do višine 400 km, kjer kroži Mednarodna vesoljska postaja.

V začetku delovanja sistema AIS, je bilo za spremljanje prometa potrebno imeti poseben AIS sprejemnik. Danes se podatki zbirajo v sistemu, ki omogoča prikazovanje podatkov na različnih napravah preko različnih ponudnikov. Številni omogočajo pregled kar preko spleta.

Funkcije AIS sistema

• Izogibanje pomorskim nesrečam
• Sistem AIS je bil razvit kot tehnologija za izogibanje pomorskim nesrečam. Tehnologija prepozna plovilo, njegovo pozicijo ter s pomočjo izračunov smer in hitrost gibanja, točko približevanja in eventualne alarme pred trki plovil.
• Nadzor in kontrola ribiških flot
• Kontrola pomorskega prometa
• Varnost na morju
• Pomoč pri navigaciji
• Iskanje in reševanje na morju
• Preiskovanje pomorskih nesreč
• Preučevanje površinskih morskih tokov (e-Odyn)
• Zaščita infrastrukture
• Sledenje flotam in tovoru
• Delovanje sistema AIS

Katere podatke lahko pošlje AIS oddajnik razreda A

AIS oddajnik pošilja podatke vsake 2-10 sekund, kadar plovilo pluje in vsake 3 minute, kadar je plovilo na sidru. Pošilja naslednje podatke:

• MMSI številka plovila
• Status plovila (na sidru, plovba z motorjem, …)
• Kotna hitrost (levo-desno, stopinje/min (0-720 °/min)
• Hitrost plovbe (SOG) med 0 in 102 vozli
• Pozicija plovila (zemljepisna dolžin in širina)– natančnost na 0,0001°
• Kurz (COG) – relativno glede na sever – natančnost 0,1°
• UTC sekunde – čas ob katerem so bili generirani podatki

Oddajnik oddaja še druge informacije o plovilu. Na primer vsakih 6 minut oddaja tudi IMO številko plovila, ime plovila (20 znakov), dimenzijo plovila, ugrez, destinacijo plovbe, predviden čas priplutja in druge. Cena AIS naprave razreda A se giblje med 2.000 in 3.000 EUR.

Katere podatke lahko pošlje AIS oddajnik razreda B

Oddajniki razreda B je cenejši in pošilja manjše število podatkov. Pošilja 4 oblikovana sporočila.

Sporočilo 14: Varnostno spročilo

Sporočilo pošlje oddajnih na zahtevo uporabnika. Oddajnik ima lahko za to funkcijo namenjen poseben gumb ali pa ga sprožimo preko uporabniškega vmesnika naprave. Sporočilo je predpripravljeno. Uporabnik ga mora sam vnesti v oddajnik.

Sporočilo 18: Pozicija plovila – standardni podatki

Sporočilo pošlje trenutno pozicijo plovila. Če plovilo pluje s hitrostjo manjšo od 2 vozla, se pošlje vsake 3 minute, če pluje z višjo hitrostjo pa vsake 30 sekund. Pošljejo se naslednji podatki: MMSI, čas, SOG, COG, zemljepisna širina in dolžina, smer plovbe.

Sporočilo 19: Pozicija plovila – razširjeni podatki

Pošljejo se naslednji podatki: MMSI, čas, SOG, COG, zemljepisna širina in dolžina, smer plovbe, tip plovila, dimenzije plovila

Sporočilo 24: Statično poročilo

Sporočilo pošlje statične podatke o plovilu, ki jih v napravo vnesemo ročno. Sporočilo se pošlje vsakih 6 minut, enako, kot to pošiljajo oddajniki tipa A. Pošljejo se naslednji podatki: MMSI, ime plovila, tip plovila, dimenzije in druge. Cena AIS naprave razreda B se giblje med 1.000 in 1.500. EUR

Kako lahko koristno uporabljamo informacije AIS, si lahko preberete v članku AIS – sistem za povečanje varnosti plovbe