Sam prejadral Karibsko morje 11. del

Zadnje iz eTrgovine

720.00€

Litijeva baterija BlueCell 170Ah12V, ki je preplula Atlantski ocean na jadrnici Ashika II. Krmaril jo je slovenski jadralec Uroš Kraševac, ki je bateriji podpisal. Baterija je bila v uporabi 18 dni. Na voljo sta le 2 kosa.

Litijeva baterija za plovila. Odlična zamenjava za svinčene akumulatorje. Namenjena za servisno baterijo.

Tehnični podatki BlueCell 170Ah 12V:

Nazivna napetost: 12,8 v
Nazivna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna energija: 2176 Wh
Samodejno praznjenje: <3,5% mesečno
Življenjska doba: > 3000 pri praznjenju preko 80%
Življenjska doba: > 6000 pri praznjenju preko 50%
Tok polnjenja: 100 A
Tok praznjenja: 150 A
Tok praznjenja (do 3 s): 300 A
Izklop nizka napetost: 10 V
Temperaturno območje praznjenja: od -20°C do +60°C
Temperaturno območje polnjenja: od 0°C do +45°C
Vodoodpornost: IP55
Teža: 14,8 kg
Dimenzije (DxŠxV): 328x172x216 mm

BlueCell 170Ah12V - Uroš Kraševac

Jasmin Čauševič, Karibi, Panama

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Končno se je veter začel umirjati in čas je, da Jasmin zapusti to sidrišče, na katerem je tri tedne čakal, da se umiri veter, najbolj pa morje. Za veter pravi, da ga ne moti toliko, kolikor ga motijo visoki valovi. Če je močan veter skrajša jadra, valov se ne da zmanjšati. Sam zase pravi, da ni več rosno mlad in biti sam na barki, ko te valjajo 5 ali še več metrski valovi… ne res ni luštno.

Prišel je dan, ko je dvignil sidro in zaplul na pomol za odjavo na carini in policiji. Spet je moral izpolniti kar nekaj formularjev za izstop iz države Aruba, v potni list pa dobiti izhodni žig. Po malo manj kot eno urnem postanku je uredil vse formalnosti in lahko je odplul na cca 600 NM dolgo plovbo proti Panami.

Pri vetru od 17 vozlov in valovih med 2 in 2,5 metra je jadrnica Indigo končno zaplula na nekaj dnevno neprekinjeno plovbo. Dan do popoldneva mu je minil čudovito, potem pa so se dvignili valovi in ker so prihajali iz boka, so ga pričeli malo valjati. Zato se je tudi avtopilot kar nekaj krat izklopil in odpovedal poslušnost. Do poznega večera je plul kar precej na SZ, potem pa se je spustil proti ciljni točki. Tako se je izognil plitvemu morju in številnim ribiškim mrežam.

Prva noč je bila »very rolly«, pa ne zaradi visokih valov, saj niso presegali treh metrov, bolj zaradi tega, ker so prihajali z boka. Zaradi vetra, se je ohladilo in prvič si je po dolgem času oblekel tanjšo jakno z dolgim rokavom. Veter se je okoli ene ure zjutraj celo malo okrepil in nekaj časa držal konstantnih 24 vozlov. Bil sem hiter, zato je že po prvih trinajstih urah mislil, da bo naredil lasten rekord v preplutih miljah na dan.

Prišlo je jutro in ob deveti uri zjutraj, torej po štiriindvajsetih urah plovbe je pogledal na instrument in videl, da se mu ni izšlo, bilo je samo 152,4 NM. Še vedno poln adrenalina po prvi neprespani noči se je dopoldan umikal velikim ladjam. Tukajšnja plovba je zelo prometna, sploh zaradi velikih ladij, katerih je srečal nekaj tudi ponoči, veliko pa jih je tudi čez dan. Čez dan je bilo vreme prijetno sončno, toplo, le morje se je ohladilo na dobrih 22 stopinj. Prav na temperaturo morja je zvalil krivdo, ker se na njegovo panulo ni ujelo ničesar, zato je na krmo postavil še eno ribiško palico, tokrat z drugačno vabo. Zvečer je plovba potekala normalno, vendar sta dva večja vala obrnila barko iz smeri in potem je bilo potrebno barko spraviti nazaj v pravi položaj, jadra na svojo stran, preventer na boomu se je spet dobro izkazal.

Drugo noč je bilo malo manj prometno in ni bilo stresno. Na ploterju ima instaliran AIS in ker ni bilo nobene ladje, je lahko nekajkrat zadremal in si tako polnil svoje baterije. Zjutraj je spet preveril preplute milje in pozna se, da je bilo mirno, tudi pri vetru, saj je v 24 urah preplul samo 126 NM. Ob pogledu na preplute milje je popoldan spoznal, da je nekje na polovici začrtane poti. Za jutri je napovedano več valov in vetra, zato si zvečer skuha pozno večerjo, saj je vprašanje, kako bo s toplim obrokom v naslednjem dnevu.

Do startne devete ure zjutraj je preplul novih 137 NM. Ugotovil je, da je po planu počasen in zato se mu bo plovba zavlekla tudi v peti dan.

Pozno zvečer se je veter okrepil, a je mislil, da bo to tako kot po napovedi, da bo pihnil okoli 20 do 23 vozlov. Potem pa se je še samo krepil in krepil in okoli polnoči pristal na zabeleženih 34 vozlih, kjer je med 28 in 34 vozli »nabijal vse do jutra«. Valovi so bili visoki od 3 do 3,5 metra, tu in tam pa kakšen tja do 4 metre. Površina morja je bila vsa bela in razpenjena. Še dobro da je svetila luna. Pravi, da ima rad, ko sveti luna, takrat noči na morju niso temne in strašljive. Visoki valovi so se prelivali in ob tem proizvajali zvok, ki ni ravno prijeten za ušesa in srce. Pravzaprav nič posebnega za ta del morja, katerega je ves čas čakal, da se umiri. Napoved je bila z valovi tja do 3 metra, tako da je približno vedel kaj ga čaka. Valovi so prihajali v krmi bok, kakšen pa tudi v krmo, ki je takoj poplavil kokpit. Preden je uspel prinesti vrata iz salona, da zapre vhod v barko, sta mu že dva vala ušla v notranjost salona. V prvem je bilo komaj nekaj deset litrov vode, drugega pa je na srečo delno prestregel in je pljusnil v njega, saj se je ravno ta čas nahajal z vrati na stopnicah. Barko so valovi premetavali levo - desno, zato se je tudi avtopilot ob vsakem večjem valu izklopil, ko se je barka nagnila in precej ušla iz kurza. Do jutra se je vse umirilo in zjutraj jee sam sebi rekel, da sta bili ta noč in plovba ena med najbolj razburljivimi na vsej njegovi poti. Takšnih nočnih plovb si res ne želi več!

Popoldan se je vse umirilo, na nekakšno klasiko za ta del morja in jadranje je postala pravljica. Jutri bo moral popraviti ali zamenjati stikalo za vžig motorja, saj ga je verjetno zalila voda in ne deluje več. To pa je ugotovil, ko je pri dvigu podnic in brisanju vode našel kar nekaj sledi hladilne tekočine. Nalil je novo tekočino, motor pa ni kresnil. No ja, z dodatno žico na starterju ga je prisilil da se je zagnal in zapredel.

Tokratna že četrta noč na morju je bila kot v pravljici. Kombinacija vetra in valov je enako kot dopustniško jadranje na Jadranu. Tudi naspal sem se za oba dni. Sicer večkrat po pol ure, a ko seštejem je to kar dobre tri ure.

Zjutraj ob 9. uri je spet zapisal preplute milje in tokrat jih je bilo še manj kot včeraj, torej le 134 NM. Še 47 NM mu manjka do cilja v petem dnevu, kar je lahko tudi 8 ur plovbe in to je ravno malo pred večerom, kar bi se lahko še vedno lepo izteklo.

In tako je popoldan najprej sledil obris kopnega, nato se je že dobro videlo kopno in ob 17,10 uri je bilo sidro v vodi ob otoku Walsaladup, ki spada v skupino otokov San Blas, države Panama. Tako je po 595,4 NM oz. po 4-ih dneh in 8-ih urah dosegel drug kontinent, srednjo Ameriko. Sam je preplul še eno veliko lužo, Karibsko morje. Od Karibskega otoka Martinik preko otokov ABC in vse do Paname je preplul 1334 NM.

< Sam prejadral Karibsko morje 10. del Sam prejadral Karibsko morje 12. del