Novice

V soboto proti jutru sva s Sandijem odjadrala iz Port Angelesa. Hladen nočni veter s hribov ob obali je prve ure lepo napenjal jadra Skokice, potem pa dopoldne oslabel. V prelivu Juan de Fuca, ki med otokom Vancouver in ameriško celino vodi na Pacifik, sva jadrom v pomoč dopoldne morala zagnati motor.

Po 50 miljah sva se za nekaj ur ustavila v indijanskem Naselju Neah Bay, kjer sva kupila nekaj hrane za prihodnje dni. Pristanišče je polno lesenih ribiških bark, ki so resnično videti bolj “indijansko”.  Mnoge med njimi že dolgo niso videle čopiča, barve, nove opreme ali pa pridne roke, ki bi jih očistila.

Popoldne sva zapustila Neah Bay in odjadrala na Pacifik, kjer sva se srečala z močnejšim vetrom in dolgimi oceanskimi valovi. Za rtom sva zavila na jug proti 600 milj oddaljeni Kaliforniji.

V nedeljo sva se za 20 milj oddaljila od obale, saj je v obalnem morju veliko ribiških ovir (vrš za rake in mrež), ki so sicer označene z bojami, a med valovi niso zelo dobro vidne in v eno od njih se nama je tudi uspelo ujeti. Z vzvratno vožnjo se nama je uspelo brez težav rešiti.

V ponedeljek sva se ustavila v Newportu, pristaniškem mestu v ustju reke na obali države Oregon. Tam ima Garmin razvojni oddelek za avtopilote in z gospodom Jonom, vodjo Garminove prodajne mreže, sem se že lani jeseni dogovoril, da se spomladi spotoma ustavim v Newportu, kjer mi bodo njihovi strokovnjaki avtopilota pregledali in popravili.

Že kmalu po pristanku sta na krov Skokice prišla dva razvojnika in pregledovala aparature. Zame je elektronika in hidraulika precej španska vas, Sandi pa je s temi napravami zelo domač, zato se je ponudil za pomočnika pri pregledu in popravilu. John, vodja razvojnega oddelka, je po softwearskem pregledu naprav ugotovil, da je več možnih vzrokov za občasne odpovedi delovanja avtopilota, a za nobeno ni bil prepričan, da je glavni vzrok. Garminovca sta imela s seboj vrsto rezervnih delov za hidravlično črpalko, motor in drugih naprav v sistemu avtopilota, zato je predlagal, da del za delom zamenjamo in preskusimo kako delujejo, hkrati pa bodo nadgradili tudi obstoječo programsko opremo.

In potem je Sandi celo popoldne čepel v prtljažnem prostoru, kjer je nameščen avtopilot in z njega odstranjeval različne dele in v sistem nameščal nove, John je namontiral nov kompas in krmilno enoto, njegov asistent pa je poskrbel za nadgradnjo programske opreme. Jaz polovice zadev, o katerih so se pogovarjali, itak nisem razumel in sem Sandiju lahko le pomagal pri podajanju ključev, izvijačev in klešč. Vse več je bilo namontirane nove opreme in vse bolj me je skrbelo, kakšen bo račun za to popravilo.

Pred večerom ja bilo vse pravilno nameščeno in skalibrirano, zato smo se odpravili še na testno plovbo po zalivu. Vse je delovalo tako kot mora.

In račun? Garminovca sta se mi nasmehnila in rekla, da je to darilo njihovega prodajnega in razvojnega oddelka. Rekla sta, da sta vesela obiska jadralca, pri katerem je avtopilot veliko v uporabi in da na tak način dobijo tudi povratne informacije in izkušnje. Zaželela sta mi srečno jadranje, za darilo pa sem dobil še daljinca za upravljanje avtopilota. Skorajda brez besed sem ostal ob tej lepi gesti Garmina, le zahvalil sem se lahko. Bil je prvi april, darilo pa je bilo vse prej kot prvoaprilsko.

V torek 2. aprila sva navsezgodaj zjutraj skozi meglo odjadrala iz Newporta. Malo me je skrbelo, kakšni bodo valovi za valobrani na izlivu reke, a je bilo vse v redu in po desetih minutah sva bila na odprtem morju. Večino torka in noči na sredo sva razmeroma udobno lahko prejadrala, le megla in dež zmanjšujeta vidljivost, da sem dodatno zaradi varnosti vklopil še radar. AIS-a tukajšnji ribiči na žalost ne uporabljajo.

V sredo se bova ustavila v Crescent City-ju, potem pa bom moral do konca tedna nekje na poti do San Francisca najti ustrezno marino, kjer bo Skokica lahko počakala na nadaljevanje jadranja v maju.

Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih
Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP	Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP	Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP	Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP

Miran Tepeš

Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna.

Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.

Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.

Besedilo in fotografije: Miran Tepeš

• Solo čez Atlantik: Strašljiva preizkušnja že prvi dan plovbe