 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Algeciras (Gibraltarski zaliv) 3. dan
Zbudim se okrog osmih in ob pol devetih dvigneva sidro. Na barki ni veliko za pripraviti, le vrečo glavnega jadra odprem in raztegnem kosnik, sicer sva pripravljena za jadranje.
V zalivu ni kakšne posebne gneče in obrneva mimo Europa pointa na vzhod. Kot sem včeraj napisal: Ali piha premalo ali preveč.
Napovedanih je 15 vozlov, piha pa jih slabih 5 v krmo. Gledava delfine, ki lovijo naokrog, v daljavi je videti, kot da lovijo tudi tune, a nisva prepričana. Lahko so tudi delfini, le da ne skačejo iz vode. Tok je ugoden in kmalu nama pomaga s kakim vozlom ali več. Dobro napredujeva.
Polno glavno jadro je v začetku le za okras, kasneje pa se dvigne nekaj vetra. Ugasneva motor in dvigneva še gennacker. Hitrost je vedno boljša in kmalu plujemo z več kot sedmimi vozli po skoraj gladkem morju. Barka je z gennackerjem zelo mirna. Veliko jadro dobro drži jambor in valovi nas ne morejo zibati. Takole bi lahko potoval do doma, če bi veter vztrajal.
Čez dan se veter okrepi, zato raje pospraviva veliki gennacker, dokler ga še lahko. Samo z glavnim jadrom je hitrost ves čas nad šest vozlov, občasno videvam sedmico.
Nekaj se igram s flokom, bolj iz dolgočasja kot v upanju, da lahko kaj naredim. Res ne gre. Kot vetra je 150 in več. Flok se zapira, saj mu glavno jadro vzame ves veter.
Delfini so ostali zadaj, novih ni, kitov tudi ne. Se pa ves čas izogibava tankerjem in drugim tovornim ladjam. Namesto da bi vozile v neki smeri, se malo prevažajo naokrog. Ena naju recimo prehiti po levi, zavije pred nas in zmanjša hitrost z 12 na 3 vozle. Druge pustijo, da jih morje nosi naokrog in plujejo z 2 vozloma hitrosti, nekatere naju vzamejo v škarje ...
Ker se je težko izogibati ladjam, ki cikcakajo naokrog, sem se odločil, da jih precej ignoriram.
Taktika je uspešna. Ko smo dovolj blizu, se razmaknejo in nam niso v napoto. Smo pa malo bolj severno od glavnega tovornega koridorja in nisem pričakoval toliko komercialnega prometa zunaj glavnih plovnih poti.
Ladje verjetno čakajo na prost termin v luki, da zložijo tovor in naložijo novega in se medtem malo prevažajo naokrog, da jim čas mine. Vreme je lepo, sončno, a je relativno hladno. Brez dolgih rokavov zunaj na vetru ni prav prijetno.
Narediva še nekaj vode, ko je ravno sončno vreme. Pojem še kočerjo, potem pa grem malo počivat, Lili pa prevzame večerno izmeno.
V prvih desetih urah vsa preplula 63 milj, maksimalna hitrost pa je bila 8,5 vozla. Ob pol dveh ponoči zaznam šibak GSM signal – poskušam objaviti tekst dnevnika. Slike pa, ko bo več signala.
| < Algeciras 2. del | Gibraltarski zaliv - Baleari > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
