Pred kratkim se je zaključila regata RORC Caribbean 600, na kateri je slovenske barve zastopala jadrnica Karpo. Ekipa pod vodstvom 24-letnega Matica Vrečka je bila že na začetku nekoliko hendikepirana zaradi minimalne priprave in treninga. Kljub temu so se odlično borili na tej 600 NM dolgi offshore regati, ki poteka okoli enajstih karibskih otokov. Karpo se je s svojo udeležbo in uspešnim zaključkom zapisala zgodovino kot prva slovenska ekipa na tej regati.
Tehnične težave že na začetku
Že na začetku je ekipa naletela na manjši zaplet. Zataknjena škota genove jih je stala dragocenih sekund, zaradi česar so štartno linijo prečkali minuto prepozno. Kljub temu je bilo jadranje proti prvi obračalni točki odlično. S tacki so se borili proti konkurenci, a so jih kmalu dohiteli hitrejši regatniki, ki so štartali za njimi. Med njimi so bile jadralske ikone, kot so Lucky, Balthasar in Leopard 3, ki so Karpo prehitevale z izjemnimi hitrostmi.
Pri Green Islandu so z vetrom zavili proti Barbudi, kjer se je ekipa odločila za uporabo Code 0. V 22 vozlih vetra pri 120-stopinjskem kotu se je teorija hitro sesula in po eni uri plovbe se je jadro razklalo na pol.
Dve uničeni jadri v enem dnevu
Po začetnem navdušenju nad štartom se posadka ni preveč obremenjevala s težavami. Pluli so z genovo, a je veter kmalu oslabel in obrnil na jugovzhod, kar je bila idealna smer za dvig genakerja. Med hitrim jadranjem so opazili razpoko v sprednjem robu genakerja. Hitro so ga spustili in odkrili, da je poškodba nastala zaradi razpoke v ojačitvi sprednjega roba. Matic, Nejc in Timi so se nemudoma lotili hitrostnega šivanja. Zašili so sprednji rob, polepili strgano platno in popravili še nekaj drugih razpok, ki bi lahko privedle do podobnega problema. Bojo pri Barbudi so obrnili še brez genakerja, nato pa ga kmalu dvignili.
Proti Nevisu je bilo jadranje hitro. Z ugodnim valom in vetrom do 20 vozlov so dosegali odlične hitrosti, največja je bila 15,5 vozla. Izziv je bil pluti dovolj ostro, da bi obšli Nevis brez spuščanja genakerja. Ko se je spustila noč, so s trdim delom, natančnim trimanjem in krmarjenjem za las uspeli obpluti otok in izvesti gybe. Olajšanje je bilo neizmerno, saj jim je dobra odločitev glede časa obrata prinesla nekaj minut prednosti pred bližnjo konkurenco.
Med plovbo proti Sabi je bil veter nepredvidljiv in sunkovit zaradi zavetrine otokov. Obremenitve so bile prevelike za štoper tacklina (sprednja vrv genakerja), ki je popustil, kar je povzročilo zorcanje in izgubo nadzora nad jadrnico. Med reševanjem situacije so genaker spustili v vodo, ki pa se je takoj za tem strgal. S tem so izgubili še drugo ključno jadro za jadranje z vetrom. Ostala sta jim le še genova in glavno jadro. Morala posadke je močno padla, saj je bilo težko sprejeti uničenje dveh relativno novih jader v enem dnevu.
Napredek kljub izzivom z jadri
Po jutranjem prebujanju so se člani posadke sprijaznili z dogodki prejšnjega dne in dosegli otok St. Barths. Med kratko plovbo z metuljčkom do St. Martina so izkoristili čas za urejanje barke, pospravljanje vrvi, praznjenje kaluže in pripravo kakovostnega obroka. Ta poteza je dvignila moralo, povečala energijo in jih pripravila na dolgo orco proti Gvadalupu. Zaradi strganih jader so pričakovali zaostanek, zato so se odločili vložiti maksimalen napor. V vetru med 15 in 20 vozli je hitrost močno odvisna od števila članov posadke na zgornjem robu jadrnice, ki s svojo težo stabilizira plovilo. Načrtovali so, da bo šest članov na ograjici, dva pa na zgornji postelji znotraj barke, pri čemer so se izmenjevali med počitkom in delom. Spanje v težki jadralski opremi na boku, medtem ko jih je občasno poškropil val, je bila zanimiva izkušnja.
Naslednje jutro se je izkazalo, da so ta del odjadrali odlično in pridobili celo prednost pred konkurenco. Marko se je izkazal z odličnim krmarjenjem in taktičnimi odločitvami, zlasti pri izogibanju otoku Montserrat. Gvadalupe je znan po zahtevni vetrni senci, kjer lahko posadka glede na konkurenco pridobi ali izgubi. Taktično se na ta del niso najbolje pripravili. Proti večeru so se približali obali v upanju na ugodno termiko, vendar so šli preblizu obale in nemočno opazovali, kako so štiri bližnje jadrnice odpeljale naprej.
Da bi prekinili mučno situacijo, so vključili razvedrilno glasbo. Matic je prevzel obe škoti, skupaj z Gregom na krmilu pa sta se prebila skozi zadnji del šibkega vetra. Ostali člani posadke so sedeli na premcu in s svojo težo maksimalno prispevali k napredku. Veselili so se prihoda močnejšega vetra in se pripravili na nočno jadranje. Plovba proti Desiradeju je bila zahtevna zaradi popolnoma nestanovitnega vetra. Marko je z odlično taktiko ponovno prehitel dva konkurenta.
Zaključek plovbe z nepozabnim sprejemom
Zjutraj so obrnili proti Barbudi in si med sproščenim jadranjem z metuljčkom privoščili zaslužen počitek. Kmalu so jih obdale nevihte, ki pa jih zaradi strganega genakerja niso prestrašile. Nasprotno, navdušeno so izkoristili močne vetrove, ki so jih hitro ponesli proti obračalni boji in nato naprej proti Redondi.
Sončni vzhod zadnjega dne je bil veličasten, posadka pa je z nestrpnostjo pričakovala prihod v cilj. Ob prihodu sta jih kot zmagovalce pozdravili dve spremljevalni plovili, kar je še okrepilo njihov občutek dosežka. Za piko na i so jih na pomolu organizatorji pričakali z zabojem piva, kar je bil popoln zaključek te zahtevne regate.
Po zaključku regate je skiper Matic Vrečko delil svoje vtise:
"Regata je bila organizirana na izjemno visokem nivoju. Še posebej me je navdušila medijska pokritost dogodka. Fotografirali so nas med pripravami, po štartu iz helikopterja in ob prihodu na cilj. To je še dodatno poudarilo občutek dosežka. Zavita ruta regate je bila odlična, saj je omogočala številne spremembe smeri jadranja.
Kot skiper sem prvič sodeloval na 600 milj dolgi regati. Ponosno lahko rečem, da se je naša ekipa izkazala tako pri pripravah kot pri sami izvedbi. Seveda je vedno prostor za izboljšave, naše rezerve nam je lepo pokazal Ross Applebey na jadrnici Emily."
Ekipa Karpo je po 3 dneh, 21 urah in 35 minutah jadranja končala regato na odličnem 5. mestu v skupini IRC 2 (od 18 jadrnic) ter na 23. mestu v skupni razvrstitvi IRC (od 53 jadrnic). V IRC 2 je s prepričljivo prednostjo slavila ekipa Team Scarlet on Emily, ki je prav tako tekmovala z Elan 450. Njen skiper Ross Applebey je s to zmago dosegel že svoj deveti naslov in je daleč najuspešnejši skiper te regate. Drugo mesto je osvojila ekipa Mojito, tretje pa El Ocaso, obe na J 122.
Najhitrejša jadrnica regate je bila Juan K 27M Lucky s skiperjem Bryanom Ehrhartom, po korigiranem času v IRC pa je zmago slavila Volvo Open 70 Tschuss 2 s Christianom Zuglom.
Ekipa Karpo se v prihodnjih dneh podaja na povratno plovbo čez severni Atlantik proti Azorom, kjer jih čaka razgibano vreme. Dogajanje lahko spremljate na njihovih družbenih omrežjih:
Če si želite doživeti jadralsko izkušnjo na Karpo, je še nekaj prostih mest za offshore jadranje na relacijah:
- Malaga – Sardinija in
- Sicilija – Zakintos.
Več informacij najdete na https://www.karpo.si/projekt-mediteran.
