Otok Iž je čudovit otok v zadrskem arhipelagu na Hrvaškem, ki se nahaja med Dugim otokom in Ugljanom. S svojo bogato zgodovino, slikovitimi kraji in čudovitimi zalivi je priljubljena destinacija za ljubitelje navtike.
Zgodovina
Otok Iž je bil naseljen že v prazgodovini. V 10. stoletju ga je bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet imenoval Ez, pozneje pa se je ime spremenilo v Iž. V srednjem veku je bil otok v posesti zadrskih plemičev in meščanov. Župnijska cerkev sv. Petra v Velem Ižu se omenja že v 14. stoletju, vendar ni ohranjena v prvotni obliki. Med pomembne zgodovinske stavbe spadajo tudi dvorci družin Canagietti in Fanfogna.
Po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2011 ima otok Iž 615 prebivalcev. Prebivalci so večinoma Hrvati, ki živijo v dveh glavnih naseljih, Velem Ižu in Malem Ižu.
Pristanišča in zalivi
Na otoku sta dve glavni naselji Veli Iž in Mali Iž.
Veli Iž je glavno naselje otoka, ki se nahaja v istoimenskem zalivu na severozahodni strani otoka. V mestu je majhna marina, ki omogoča privez do 30 plovilom. V zahodnem delu je možno tudi sidrati in krmo plovila privezati na obalo.
Le 1,5 nmi južno je manjši kraj Knež. Nasproti njega je otok Knežak, ki nudi zaščito pred severovzhodnimi vetrovi. Med otokoma je sidrišče Knežak – Dolinje z nameščenimi bojami za privez plovila. Če boste v sidrišče pripluli s severne strani med otokoma Iž in Knežak, je treba pluti po sredini kanala, kjer je največja globina morja 3 m, proti obali pa je nižja. Če zaplujemo že 0,5 nmi južneje, bomo pripluli do luke Mali Iž. Majhna ribiška vasica ima prav poseben čar. V majhni luki je možno pristati bočno ob pomolu na njegovi zahodni strani ali pa se privezati na južno stran pomola, na katerem stoji rdeč svetilnik. Na zunanjo stran (severno) pomola se ni dovoljeno privezati, saj na njej pristaja redna linija, ki Mali Iž povezuje s celino.
Le 0,5 nmi južno je zaliv Bršanj, ki je trajektna luka otoka. V zalivu je tudi majhna luka namenjena plovilom domačinov. V zalivu lahko sidramo na globinah med 2 in 10 m.
Za prenočevanje je izjemno priljubljen zaliv Vodenjak Veli, ki vedno pritegne s turkizno barvo morja. Pri plovbi v zaliv moramo biti previdni, saj je med otokoma Iž in Školjič plitvina, kjer je globina morja nižja od 1 m. V zalivu je gostilna. Nameščene so boje in privez je treba plačati.
Vodenjak Veli je najjužnejši zaliv otoka. Kot drugi zalivi, primerni za sidranje, je na vzhodni strani otoka. Edini zaliv na zahodni strani je zaliv Soline, ki je na skrajnem severozahodnem delu otoka. Zaliv je zelo dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred severnimi. V zaliv lahko vplujemo z zahodne ali severne strani, med otokoma Glurovič in Iž. Če vplujemo z zahodne strani, moramo biti pozorni na ribogojnico, ki je na jugovzhodni strani otoka Glurović. Če plujemo s severne strani, moramo biti pozorni na plitvino oziroma čer, ki je severovzhodno od otoka Glurović na sredini med otokoma Glurović in Iž. Med čerjo in otokom Glurovac je globina 4 m. Med čerjo in otokom Iž je globina 2 m, le v majhnem predelu 3 m. V zalivu lahko sidramo na globinah med 2 in 10 m. V južnem delu zaliva so globine pod 2 m, dno pa je muljasto. Majhni pomoli služijo le za privez plovil domačinov. Dno je peščeno, ponekod poraslo s travo. Sidro dobro drži.
Otok Iž je idealna destinacija za tiste, ki iščejo mir, tišino in čudovito naravo. Poleg tega ponuja številne možnosti za pohodništvo, kolesarjenje in raziskovanje.
Videoposnetki zalivov in pristanišč na otoku Iž posneti iz zraka
