Dugi otok je vedno bil priljubljena navtična destinacija. Večina ga pozna po naravnem parku Telaščica na jugu otoka in znameniti plaži in zalivu Sakarun na severu otoka in mestu Sali kot izhodiščni točki za plovbo na Kornate. A Dugi otok je veliko več kot to. Ima številne izjemno lepe zalive vzdolž vzhodne obale, ki nudijo zaščito pred vsemi vetrovi, so redko obiskani in omogočajo prenočevanje daleč od natrpanih zalivov.
O otoku
Že samo ime otoka pove, da je otok dolg. Ni najdaljši hrvaški otok, je pa med daljšimi. Od najbolj severne točke rta Barja do najbolj južne točke rta Vidilica je 46 km. Je zelo ozek otok. Večinoma meri manj kot 3 km v širino, le na območju Salija doseže največjo širino 4,6 km. Na otoku je enajst naseljenih krajev, v katerih živi nekaj manj kot 3000 prebivalcev. Večina jih živi v krajih na vzhodni strani, le peščica v krajih na zahodni strani.
Zgodovina
Prve omembe otoka so zapisane v 10. stoletju. Takrat so ga poimenovali Pizuh. V 11. stoletju ga omenjajo kot Čuh, Čuška ali Čušćica, konec stoletja pa dobi ime Insula Tilagus, po katerem se sedaj imenuje južni predel otoka, imenovan Telaščica. V glagolici je bil prvič zapisan leta 1460 kot Veliki otok.
Otok je bil poseljen davno pred prvimi omembami. Najstarejše arheološke najdbe so iz mlajše kamene dobe. Našli so jih na območju kraja Žman. Na najbolj izpostavljenih vrhovih otoka so našli ostanke ilirskih utrjenih naselij, iz rimskega obdobja pa je na otoku ostalo več zgradb, cerkva, grobov in mozaikov. Prvi zapisi o številu prebivalcev so iz leta 1857. Takrat je na otoku prebivalo okrog 2200 ljudi. Prebivalstvo otoka se je do konca 19. stoletja povečalo na 3700, svoj vrhunec pa je doseglo takoj po vojni, leta 1948, ko so na otoku prešteli kar 4670 prebivalcev. Ves čas je bil največji kraj na otoku Sali. V času od 1921 do 1948 je v njem prebivalo med 1100 in 1200 ljudi. Po drugi svetovni vojni so se ljudje začeli odseljevati z otoka. Nekateri so odšli na celino, kjer so si poiskali službo, nekateri pa so se izselili v tujino, vse do ZDA. Trenutno na otoku živi 2873 prebivalcev.
Znamenitosti
Dugi otok ima nekaj zanimivosti, ki jih ne smemo spregledati, ko plujemo v bližini. Seveda sta najbolj popularna naravni park Telaščica in slano jezero Mir na jugu otoka. Na severni strani je edinstven zaliv Pantera in izjemno priljubljen zaliv Sakarun s sidriščem in dolgo peščeno plažo. Na skrajni severozahodni strani otoka je impozantni svetilnik Veli rat, ki se dviguje več 40 m nad morsko gladino. Na vzhodni strani otoka ne smemo pozabiti omeniti cerkvice sv. Pelegrin v kraju Savar.
Plovba okrog otoka
Dugi otok je izjemno raznolik. Od praktično ravne obale z visokimi pečinami na zahodni strani do globokih zaščitenih zalivov na severi strani in v Telaščici, ponuja prav vse, kar si želi navtik. Odprto morje z močnejšimi vetrovi in višjimi valovi brez varnih zalivov na zahodni strani in kanal z nekoliko bolj umirjenimi vetrovi, manjšimi valovi in številnimi zalivi na vzhodni strani.
Začnimo plovbo na jugozahodu otoka in plujmo proti severu. Zahodna obala otoka je izjemno strma. Pečine se dvigujejo 200 m nad morsko gladino in se spuščajo do globine 80 m na celotni zahodni obali otoka. Na jugozahodnem delu zato ni nobenega zaliva, v katerem bi se lahko varno zasidrali s plovilom. Prvi primeren zaliv za sidranje je Brbiščica. Naslednji zaliv, ki je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi, je Sakarun na skrajnem severozahodu. Zaliv je eden tistih, ki jih moramo obiskati. Pred desetletjem je bilo možno v zalivu sidrati na lastnem sidru, sedaj pa je v njem sidrišče s plovkami in ograjena peščena plaža. Dno v zalivu je peščeno in odseva turkizno barvo, ki spominja na Karibe. Zaliv je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi. V primeru napovedi juga pa ga moramo obvezno zapustiti. Varen privez lahko najdemo le nekoliko bolj severno v zalivu Pantera. Ko plujemo iz zaliva v smeri proti severozahodu, bomo na skrajni zahodni točki otoka hitro opazili svetilnik Veli rat. Impozantna stavba je bila zgrajena leta 1849. Stolp svetilnika je visok 36 m. Oddaja blisk svetlobe, ki je viden z razdalje 22 nmi. Če se odločite za obisk svetilnika, se lahko zasidrate v zalivu na severni strani, še bolje pa je, da odplujete po severni strani otoka mimo potopljene ladje Michele, ki se je potopila v plitvini otoka Vele Lagne leta 1983 in zaplujete v zaliv Pantera. Zaliv je zelo razgiban. V različnih delih nudi zaščito pred vsemi vetrovi. Severni del zaliva nudi zaščito pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi, zaliv Slatine in del zaliva severno od marine Veli rat pred južnimi in zahodnimi vetrovi. V vseh navedenih delih so nameščene plovke. Privez preko noči je treba plačati.
V južnem delu zaliva je majhna marina Veli rat. Med sezono se je možno oskrbeti z vodo in elektriko. V marini je majhna trgovina z najnujnejšimi potrebščinami in bar, kjer lahko spijete kavo. Če morate dopolniti zaloge hrane in pijače na plovilu, je v kraju Veli Rat odprta trgovina. Je majhna z omejeno zalogo. Obisk priporočamo v zgodnjih urah. Kruha običajno zmanjka že ob 11. ure. V kraju so med poletno sezono odprte gostilne. Pripravljajo tipično domač hrano, v katero je vključen dnevni ulov, ki se je ujel v bližini otoka.
Južno od kraja Veli Rat je zaliv Čuna, v katerega lahko vplujemo le skozi ozek kanal. Globina v prehodu je zgolj 2,5 m. Najgloblji del je označen z dvema oznakama desne in dvema leve strani. V zaliv moramo vpluti med njimi. Ko prehod preplujemo, se globina poveča vse do 4 m. Dno je peščeno in sidro drži dobro. V južnem delu je poraščeno z vegetacijo, a sidro kljub temu drži dobro. V zalivu lahko sidramo na lastnem sidru. Če imamo plovilo s plitvim ugrezom, pa lahko pristanemo na enem izmed pomolov na severni strani zaliva in se zvečer odpravimo v eno izmed gostiln v neposredni bližini.
Poleg zaliva Čuna je pred jugom dobro zaščiten tudi zaliv Lovka na zahodni strani zaliva Pantera. Dno je peščeno in sidro drži dobro. Sidramo lahko na lastnem sidru in prenočevanja ni treba plačevati. Če iz zaliva zaplujemo jugovzhodno v zaliv Soline, se nam ponujata še dve dobri možnosti za sidranje. Prva je velik zaliv Soline, ki ima na levi in desni pomol, ob katerem je možno pristati. V jugovzhodnem delu sta restavracija in majhna samopostrežna trgovina, ki je založena z najnujnejšimi potrebščinami. V zalivu lahko sidramo. Dno je peščeno in v večjem delu poraslo z gosto visoko morsko travo. Sidro v travi zelo težko zagrabi. Priporočamo sidranje v peščenem delu, kjer sidro drži dobro.
Na skrajni zahodni strani otoka je zaliv Lučica. Na južni strani je kamp, ki ima koncesijo za zaliv. Nameščene so plovke in prenočevanje v zalivu je treba plačati. Če so vse plovke zasedene, lahko v zalivu tudi sidrate. Prenočevanje bo vseeno treba plačati. V skrajnem severnem delu zaliva, na globinah 3 do 4 m sta potopljeni dve ladji (posnetek iz zraka in izpod vodne gladine). Razbitine so v celoti pod morsko gladino in niso označene, zato previdnost pri plovbi ne bo odveč.
Ko izplujemo iz zaliva Soline proti severovzhodu, da bi zapluli v Zverinački kanal na notranjo stran otoka, moramo zapluti mimo otoka Brščak. Globina morja med otokom in rtom Barja na severni strani Dugega otoka, je le 2,2 m in še to le v določenem delu prehoda. Če ne poznate natančne smeri plovbe in predela, kjer je globina več kot 2 m, se raje odločite za plovbo po severni strani otoka Brščak, kjer so globine več kot 5 m.
Ko zaplujemo v Zverinački kanal, bomo na severni strani otoka zapluli do zaliva Dobra. Že samo ime pove, da je zaliv dober za sidranje. Peščeno morsko dno zagotavlja zanesljivo sidranje. Zaliv je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred vzhodnimi. V skrajnem zahodnem delu je zaščiten tudi proti burji. Pri plovbi v zalivu pa moramo biti pozorni na plitvini v sredini zaliva. Globina v predelu plitvine pade pod 2 m. Podoben zaliv je Muljikovac, le slabo miljo jugovzhodno. Tudi tu je dno peščeno, sidro drži dobro in nudi zaščito pred severnimi vetrovi. Zaliv je priljubljeno sidrišče za turistične križarke, ki se na plovbi ustavijo za dnevno kopanje.
Prvi zaliv, ki nudi dobro zaščito pred južnimi vetrovi, je Zagračina, ki je le 0,5 nmi južno od zaliva Muljikovac. V zalivu lahko sidramo ali pa se bočno privežemo v starem vojaškem tunelu. V tunelu se lahko zadržujejo miši in podgane. Če se privežete bočno, jim preprečite vstop na plovilo. Previdnost ne bo odveč.
Prvi večji kraj na severovzhodu otoka je Božava. Majhno primorsko mesto omogoča privez na muring. V zunanjem delu luke, južno od valobrana ali na notranji strani valobrana so globine morja primerne za privez jadrnic. V severovzhodnem delu pa je ob obali zelo plitvo. Privez je možen le za plovila z majhnim ugrezom in še to le s premcem proti obali. V luki je več gostiln, trgovin in barov. Iz Božave vozi cestni vlak do zaliva Sakarun in Velega rata.
Južno od kraja Božava se vrstijo zalivi Luka, Paprenica, Dumboka in Bokasin, ki omogočajo sidranje na lastnem sidru. V zalivu Lučina, kjer je tudi trajektna luka, ki povezuje otok s celino, so nameščene plovke. Zaliv je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen iz severnih smeri. Če je napovedana nevihta, predlagamo, da se privežete v luki Brbinj ali enem izmed zalivov Bok ali Stržna.
Ko plujemo proti jugu, je le 0,7 nmi južno zaliv Savar. Zaliv je zelo globok in praktično ni primeren za sidranje. Na majhnem rtu Pelegrin stoji stara cerkev sv. Pelegrin. Če se odločite za ogled, lahko bočno pristanete na južnem pomolu in se sprehodite do cerkvice.
Ko nadaljujemo plovbo proti jugu in se približamo otoku Rava, se desno od nas odpre zaliv Ovca. Večina navtikov ga spregleda. Tudi v sezoni boste verjetno v zalivu sami. Je zelo dobro zaščiten pred severnimi in zahodnimi vetrovi, dno je peščeno in sidro dobro drži. Zaliv Ovca
je zadnji zaliv pred začetkom strmega dela otoka, ki se tudi na vzhodni strani hitro spušča proti morju. Na naslednjih 5 nmi ni primernih sidrišč ali privezov. Na območju zaliva Lučica in rta Zaglav so ribogojnice, mimo katerih moramo pluti na primerni razdalji. Naslednje mesto primerno za privez pa je v kraju Luka. Celo območje zaliva je primerno za sidranje, pristati pa je možno v luki Luka, kjer sta restavracija in majhna trgovina, kjer se lahko oskrbimo z najnujnejšimi potrebščinami. Luka ni primerna za sidranje ali privez na obalo v primeru napovedi nevihte. Če je napovedana, potem raje odplujte na južno stran rta in se zasidrajte pred luko Žman ali pa odplujte do zaliva Zaglav, ki nudi boljšo zaščito. V zalivu je edina bencinska črpalka na otoku, kjer lahko plovilo oskrbite z gorivom, nato pa zaplujete proti Kornatom. V luki sta tudi restavracija in trgovina.
Skoraj obvezna postaja navtikov na Dugem otoku, je primorsko mesto Sali. Je največji kraj na otoku, kjer živi največ prebivalcev. Neomajna privlačnost primorskega mesta, njegova majhnost in prikupnost pustita krasen vtis vsem obiskovalcem. Številne restavracije, solidno založena trgovina in legendarni bar Maritimo ostanejo v spominu vsakomur, ki je obiskal Sali.
Sali je izhodiščna točka za obisk nacionalnega parka Kornati in naravnega parka Telaščica. Kljub številnim privezom se v poletni sezoni luka hitro napolni. Po 16. uri je verjetnost, da boste našli prazen privez, zelo majhna. Če planirate prenočevanje, potem priplujte pravočasno.
Jugovzhodni del otoka ima še nekaj zalivov, ki pa niso obljudeni. V zalivu Dumboka je ribogojnica in prostora za sidranje praktično ni, zaliv Rasovac, pa ne nudi zaščite pred severnimi vetrovi. Bolj priljubljen in obiskan zaliv je Čuščica, ki pa že sodi v naravni park Telaščica. Zaliv je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi.
Ko iz zaliva zaplujemo skozi enega izmed prehodov Mala Proversa ali Velika Proversa (plovbo skozi prehod odsvetujemo, če ne poznate prave plovne poti in niste prebrali članka: Kako pravilno plujemo skozi prehod Vela Proversa), priplujemo v naravni park Telaščica. Zanj je treba plačati vstopnico. Nakup preko spleta je cenejši. Opraviti ga morate en dan vnaprej.
O Telaščici ni treba izgubljati besed. Je izjemno lep park, v katerem bomo uživali v miru in naravi. Če se odločite za obisk, si vzemite en dan časa. Počasi ga preplujte, se zasidrajte in izkoristite čas za počitek in uživanje. Vzemite si čas še za postanek v zalivu Mir. Pristanete lahko na pontonskem pomolu in se odpravite na kopanje na jezero Mir, katerega temperatura je običajno 2 stopinj višja od morja.
Z obiskom Telaščice smo sklenili krog okrog Dugega otoka.
Videoposnetki otoka Dugi iz zraka
Komentarji
RSS kanal za komentarje tega sporočila.