Na hrvaških otokih ima skoraj vsak zaliv, pa naj bo še tako majhen, svoje ime. Domačini so jim imena dodeljevali skozi zgodovino na različne načine. Nekatera imena so bolj zanimiva, nekatera manj, za nekatera pa njihovega izvora ne poznamo.
Z gajeto preko kanala
Na zanimiv način je ime dobil zaliv Svitla na zahodni strani otoka Ugljan. Otok Iž včasih ni imel pomorskih povezav s kopnim. Otočani so se na kopno odpravili preko otoka Ugljan. Z gajeto, tipično barko, so jih iz mesta Iž preko Srednjega kanala odpeljali na otok Ugljan. Pristali so v majhnem zalivu, ki takrat še ni imel imena. Zaliv je bil nasproti mesta Preko na vzhodni strani otoka, do koder je vodila pešpot. Ko so pripluli v zaliv, so z gajet iztovorili svoje pridelke. Preko hriba so se podali proti Preku. Gajete so se vrnile v luko Mali ali Veli Iž kjer so čakale, da se potniki vrnejo. V pristanišču mesta Preko so se vkrcali na drugo gajeto. Z njo so odpluli do mesta Zadar, kjer so svoje pridelke prodali.
Ognjeni signal
Domov so se običajno vračali pozno popoldne ali zvečer. Iz Zadra so pluli nazaj na otok Ugljan in se preko hriba vrnili v zaliv na vzhodni strani. Ker so se iške gajete običajno vrnile na otok Iž, so jim morali sporočiti, da potrebujejo prevoz. Imeli so dogovorjen signal. V zalivu so prižgali ogenj. Če so prevoz potrebovali podnevi, so na ogenj naložili večjo količino trave, da se je ustvaril gost dim, ki so ga opazili na otoku Iž. Potniki so prihajali iz Malega in Velega Iža. Da so na Ižu vedeli, kateri potniki so na Ugljanu, so se dogovorili, da potniki, ki potrebujejo prevoz do Velega Iža, zakurijo ogenj na severozahodni strani zaliva, če pa so potrebovali prevoz do Malega Iža, pa na jugovzhodni strani zaliva. Lokacije so bile izbrane pametno. Majhen otok Rutnjak pred pristaniščem Veli Iž, zakriva pogled proti zalivu. Ogenj, ki gori na vzhodnem delu zaliva, je zunaj vidnega polja, medtem ko je viden ogenj, ki gori na zahodnem delu. Obratno pa velja za luko Knež (najstarejša luka na otoku). Pogled na zahodni del zaliva prekriva otok Knežak. Ladjarji z Malega Iža (luka Knež) niso videli ognja na severozahodni strani zaliva.
Otroci sprožili alarm
Na otoku Iž so običajno ogenj prvi opazili otroci, ki so se igrali zunaj. Začeli so kričati Svitlo! Svitlo! (slov. Luč! Luč!). Ladjar se je vkrcal na svojo gajeto in izplul proti otoku Ugljan. Skozi čas se je neimenovanega zaliva prijelo ime Svitlo oziroma pozneje zaliv Svitla (uvala Svitla), kot se imenuje danes.
Vrnitev iz pozabe
Ker so zaliv za pristanek uporabljali le prebivalci otoka Iž, so sami zgradili pomole, ki so jim omogočali lažji pristanek in iztovarjanje pridelkov. Ko je otok Iž dobil ladijsko povezavo s kopnim, zaliv in pomoli niso več služili svojemu namenu. Morje je naredilo svoje in pomole porušilo. Šele v tem stoletju so se prebivalci Preka spet spomnili zaliva in njegovega pomena. Mlajša generacija otočanov se je odločila, da obnovijo pomole priljubljenega zaliva in majhen valobran, ki luko ščiti pred južnimi vetrovi.
Slika zgoraj: Pogled na otok Ugljan iz pristanišča Veli Iž posnet z dronom na višini 50 m. Pred pristaniščem je otok Rutnjak, ki zakriva pogled proti jugo otoka Ugljan.
Več legend:
- Lubenice - legenda o 4000 let starem naselju na otoku Cres
- Ali je lahko ladja istočasno v dveh različnih stoletjih?
- Zakaj ob splovitvi razbijemo šampanjec ob trup plovila
- Kako je potekala prva plovba okoli sveta
- Beseda "karantena" je tesno povezana z navtiko
- Legende z otoka Silba
- Koliko je stara najstarejša ameriška vojna ladja, ki še pluje?
- Svetilnik Fastnet kljubuje 48 m visokim valovom
- Pustinja Blaca - Brač
- Legenda o svetilniku Vnetak na otoku Unije
