Otok Žut spada v skupino Kornatskih otokov in je drugi največji otok v skupini, ni pa del Nacionalnega parka Kornati. Poleg marine so na njem številni zalivi, ki so primerni za sidranje in prenočevanje. Njegova neokrnjena narava vas bo navdušila.
Otok je do zadnjega popisa prebivalstva, ki je bilo izvedeno leta 2011, veljal za otok, na katerem ni stalnih prebivalcev. Bil je največji neposeljen otok. Z zadnjim popisom pa so na otoku prijavljene štiri osebe.
Otok Žut v dolžino meri slabih 7 nmi, v širino pa ne doseže niti 2 nmi. Najvišji vrh otoka Golubovac se dviga kar 155 m nad morsko gladino. Pobočja se spuščajo strmo proti morju, zaradi česar tudi globine morja v zalivih hitro naraščajo. Kljub temu otok nudi vse vrste priveza, glede na naše želje. Na otoku je marina, ki ponuja privez na muringe. Pred številnimi gostilnami so pontonski pomoli, kjer se prav tako lahko privežemo z muringi, ponekod se lahko privežemo na bojo, v številnih zalivih pa lahko sidramo na lastnem sidru.
V skrajnem zahodnem delu zaliva Podražanj je marina Žut. Je v sklopu podjetja ACI in poleg privezov nudi tudi električne priključke in vodo (omejene količine). V marini je tudi ena izmed restavracij. Zaliv se nedvomno lahko pohvali z bogato ponudbo, ki pa ni njuno najcenejša. V južnem delu zaliva sta še gostilni Sandra in Fešta. Predvsem slednja se lahko pohvali z visokim nivojem kulinarike, ki pa ji nedvomno pritiče tudi višja cena. Obe gostilni v zalivu nudita tudi priveze. V poletni sezoni so hitro vsi zasedeni, zato predlagamo, da si mesto rezervirate vnaprej. Če ste ljubitelj sidranja na lastnem sidru, boste morali iz zaliva Podražanj zapluti proti jugovzhodu do zaliva Žečnja Zmorašnja ali Žečnja Južna. Oba zaliva sta dobro zaščitena proti južnim vetrovom, odprta pa sta proti severnim. Globine morskega dna so med 5 in 15 m. V zalivu Žečnja Južna, ki je ožji, bo najbolj primerno, da krmo plovila privežete na obalo. Naslednji izjemno lep zaliv, v katerem lahko sidrate, je Staručica. Zaščiten je pred južnimi in vzhodnimi vetrovi. Globine morja so med 2 in 20 m. Dno je peščeno, v vzhodnem delu pa skalnato. Skalnati del je prekrit s tanko plastjo mivke in sidro ne drži prepričljivo. Drugod sidro drži dobro. Za zaliv ni podeljena koncesija, zato plačilo ni potrebno. V zalivu je majhen kamnit pomol, ob katerem lahko pristanemo s pomožnim plovilom. Iz zaliva vodi pot do sosednjega zaliva Strunac in do zalivov na vzhodni strani otoka, Pristanište in Sabuni.
Zaliv Strunac je eden izmed najbolj priljubljenih zalivov na otoku. V njem je gostilna Bain, ki jo slovenski navtiki radi obiščemo. Slovi po osličih. V zalivu Luka Žut jih je namreč veliko. Vse ujamejo sami in jih pripravijo na tradicionalne načine, kot so jih pripravljale njihove mame in none. Pred gostilno se lahko priveže 10 plovil, v zalivu pa je nameščenih še 10 plovk. Enake možnosti ponuja tudi zaliv Hiljača, ki je na nasprotni strani hriba Maslinovica. V njem so kar trije zalivi, Sabuni, Dragešina in Pristanište. V vseh treh so gostilne. V zalivu Sabuni je gostilna Žmara, ki ima osem privezov na pontonskem pomolu ter 10 plovk pred gostilno. V zalivu Pristanište je gostilna Trabakul s petimi privezi na pomolu in 10 plovkami v zalivu pred gostilno. Oba gostilničarja imata koncesijo za zaliv. Prenočevanje na plovki je treba plačati, na razdalji 150 m od sidrišča pa je prepovedano sidrati. Poleg gostilne Trabakul je v poletnih mesecih odprta majhna samopostrežna trgovina, kjer se lahko oskrbite z najnujnejšimi potrebščinami.
Za sidranje tako preostane severozahodni zaliv Dragešina, v katerem je gostilna Vison, in preostali del zaliva Hiljača. Za ta del ni podeljena koncesija. Gostilničar je sam namestil 3 boje, ki so namenjene njegovim gostom. Priveza na plovko ne zaračunava.
Na preostalem jugozahodnem delu otoka ni primernih sidrišč za prenočevanje. Za dnevno kopanje je priljubljen prehod med otokoma Žut in Žutska Aba, kjer so globine okrog 10 m.
Ko obplujemo južni rt otoka imenovan Radovan, zaplujemo v Žutski kanal. Zahodna stran otoka je navtično manj obljudena. Prvi zaliv, v katerega lahko vplujemo pri plovbi proti severozahodu, je Remetin, drugi Platica in tretji Podmurvenjak. Vsi trije so dobro zaščiteni pred burjo in maestralom, so pa odprti na jugo. Če se odločite za sidranje v zalivu Podmurvenjak, izberite mesto, kjer je na dnu mivka. V delih, ki so skalnati, so na morskem dnu balvani, ki se dvigajo do 1 m visoko. Da boste varno sidrali, smo zaliv posneli iz zraka in izpod morske gladine, kjer so balvani dobro videni.
Naslednji podoben zaliv je Kovačev stan, kjer bomo morali sidrati na globinah okrog 10 m. Tudi v poletni sezoni bo verjetno prazen. Če se odločite za prenočevanje, boste verjetno sami. Nekoliko drugače pa je v naslednjem zalivu Jagodnja, S treh strani ga objemajo strma pobočja, ki ga ščitijo pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. Globina morja hitro narašča. Za sidranje je najbolj primeren severovzhodni del, kjer lahko sidramo na globinah pod 10 m, v severnem delu pa bo sidro treba spustiti na globinah večjih od 10 m. Dno je peščeno in sidro drži dobro. Večina plovil bo imela krmo privezano na obalo. Na ta način bo v zalivu lahko prenočevalo večje število plovil. Enako priljubljen je tudi zaliv Bodovac, ki leži 3 nmi severozahodno. Tudi ta zaliv je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. Peščeno dno dobro drži sidro.
Noben zaliv na zahodni strani otoka ni obljuden. V posameznih je le nekaj hiš, ki med poletjem ponujajo robinzonske počitnice. Izjema je le najbolj severozahodni zaliv Pinizel Donji, v katerem sta gostilna in sidrišče s plovkami. Je edini zaliv na zahodni strani, ki je dobro zaščiten pred južnimi vetrovi. Ker je zaliv odprt proti severozahodu, je ob običajnem poletnem vremenu z maestralom v zalivu morje nekoliko razburkano.
Zadnji zaliv na otoku Žut, ki ga še nismo omenili, je Bizikovica na skrajnem severu otoka. Zaliv nudi dobro zaščito pred južnimi in zahodnimi vetrovi. Morsko dno je večinoma peščeno in sidro drži dobro. Tudi globine so primerne za sidranje. V skrajnem južnem delu lahko sidramo na 5 m, nekoliko bolj severno pa na globinah 10–15 m.
Tako smo sklenili plovbo okoli otoka. Številni zalivi, neokrnjena narava, različne možnosti za privez, gostilne in v poletnem času celo majhna trgovina, lahko zadovoljijo vsakega navtika. Obisk otoka in postanka na njem ne boste obžalovali.
8 videoposnetkov marin, luk in sidrišč na otoku Žut posnetih iz zraka
Več otokov na tej povezavi: Otoki s posnetki iz zraka
Vsi videoposnetki iz zraka: Video iz zraka (preko 520)
