Sam prejadral Karibsko morje 6. del

Podrobnosti: Objavljeno: 23 Januar 2018

Jasmin Čauševič

Zadnje iz eTrgovine

720.00€

Litijeva baterija BlueCell 170Ah12V, ki je preplula Atlantski ocean na jadrnici Ashika II. Krmaril jo je slovenski jadralec Uroš Kraševac, ki je bateriji podpisal. Baterija je bila v uporabi 18 dni. Na voljo sta le 2 kosa.

Litijeva baterija za plovila. Odlična zamenjava za svinčene akumulatorje. Namenjena za servisno baterijo.

Tehnični podatki BlueCell 170Ah 12V:

Nazivna napetost: 12,8 v
Nazivna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna energija: 2176 Wh
Samodejno praznjenje: <3,5% mesečno
Življenjska doba: > 3000 pri praznjenju preko 80%
Življenjska doba: > 6000 pri praznjenju preko 50%
Tok polnjenja: 100 A
Tok praznjenja: 150 A
Tok praznjenja (do 3 s): 300 A
Izklop nizka napetost: 10 V
Temperaturno območje praznjenja: od -20°C do +60°C
Temperaturno območje polnjenja: od 0°C do +45°C
Vodoodpornost: IP55
Teža: 14,8 kg
Dimenzije (DxŠxV): 328x172x216 mm

BlueCell 170Ah12V - Uroš Kraševac

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Jasmin je prispel na obalo in sedaj bo potrebno do Willemstada. Nekako mu je bilo v pomoč Kosijeva izkušnja kako do mesta, zato je poiskal avtobusno postajališče, da bi šel do mesta z javnim prevoznim sredstvom. A je našel prevoz z avtom kar na avtobusnem postajališču in je bil v mestu prej kot je mislil. Sprehodil se je do barvitih hiš mesta, ki so podobne nizozemskim hišam ob kanalih. Samo mesto ga malo navdihne, čeprav je veliko večje od Kralendijka na Bonairju. Glavno mesto Curacaa premore več kot 140.000 prebivalcev, njegovi prebivalci pa so iz vseh vetrov sveta in vseh barv kože.

Stavbo za prvo reševanje prijave ni bilo težko najti, saj je na rumeni fasadi visoke stavbe velik napis Custum. Po nekaj minutnem čakanju v vrsti pred okencem je Jasmin izpolnil nekaj obrazcev in že je bila stvar urejena. Zdaj pa v drugi urad. Po navadi so takšne pisarne ena poleg druge ali pa so celo obe pisarni kar v eni stavbi. Tokrat je drugače. Jasmin se mora sprehoditi kakšna dva kilometra, preko pontonskega mostu kraljice Eme, kateri je posebna znamenitost tega mesta, ki povezuje oba bregova mesta, Punda in Otrabanda. Hišo kjer je "Imigration office" pa komaj najde. Ves prepoten in vroč vstopi v pisarno kjer je klimatska naprava povzročila točno pol manjšo, 16 stopinjsko mrzlo ozračje. Tudi tu kmalu opravi in zdaj je birokracija opravljena. Skoraj podhlajen se odpravi nazaj na 32 stopinj vroče ozračje.

V mesto skoraj vsak dan pripluje velika potniška križarka raznih imen in raznih družb, katerih več tisoč glava množica se sprehodi po mestu, obiskuje številne restavracije, kavarne in trgovinice. In kot piše Jasmin, je to mesto najdražje na njegovi poti. Naj bo to kava, pivo ali brezalkoholna pijača, vse je vsaj za 140% dražje kot v Sloveniji.

V nekaj dneh je dodobra spoznal to mesto, katero ima kar nekaj znamenitosti. Obisk pokrite tržnice mu vzame precej časa in pogovor s prodajalci sadja ter zelenjave mu pričara zakaj je določeno sadje ceneje kot drugo. Zunaj ob kanalu pa je zunanja tržnica, kjer pretežno Venezulci prodajajo sadje in zelenjavo kar precej ceneje kot je na pokriti tržnici. Tako za 9 USD kupi tri 5 kg težke vreče sadja: limete, mandarin in avokada. Poceni, ni kaj. Vsaj nekaj je ceneje kot je pri nas.

Zaradi določenih zdravstvenih zadev je obiskal tudi Sint Elisabeth bolnišnico. Od zunaj je videti kot nekdanji zapor, obdan z žico na visokem betonskem zidu, od znotraj pa je podobna bolnišnici Celje nekje 1978 leta. A vendar, za vsem tem v njenih prostorih domuje najmodernejša medicinska oprema in čakalnih vrst skoraj da ni. Zdravniki prihajajo iz Nizozemske ali pa se domačini tam šolajo.

Najbolj zanimivo za Jasmina je bilo, da so tukajšnji prebivalci zelo prijazni do tujcev in radi pomagajo, če jih kaj vprašaš. Prav vesel je bil, ko so mu povedali, da tisti dan prižgali lučke in mestno okrasitev, pripravljeno za Božično in Novo letno praznovanje. Hja no… le kako to zgleda v kratkih hlačah in japonkih?