 |
| Miran Tepeš, ki ga vsi poznamo, kot vrhunskega smučarskega skakalca, je v zadnjih letih svojo smučarsko športno pot zamenjal z jadralsko. Tako kot večina je pričel v Jadranu, ki pa mu je kmalu postal premajhen. Izzivi in večji cilji so ga vodili v svet. Podal se je na plovbo okoli sveta, ki ga je obplul že dvakrat. Svoja doživetja je strnil v knjigah Z vetrom in Proti soncu. Leta 2014 se je podal na Grenlandijo, leta 2016 pa v Avstralijo. Lani je svojo plovbo nadaljeval in zaplul do Tasmanije, preplul celotno južno Avstralije in pot končal na rtu Leeuwin. |
11.5.
Ponoči so se oceanski valovi vendarle podaljšali, da je jadranje postalo udobnejše, ko pa sva se v drugem delu noči rešila še dežja in se je veter ustalil pri 15 vozlih vzhodnika, je postalo že kar kičasto.
Zjutraj sva prijadrala do Rta Leeuwin in zdaj tudi po avstralskih standardih zajadrala na Indijski ocean.
Okoli Leeuwina je veliko plitvin in čeri, zato se je rtu potrebno na široko izogniti, kadar so oceanski valovi veliki. Žal so se ravno v času, ko sva z Maksom jadrala mimo, čez rt vlekli oblaki in meglice, zato se svetilnika ni videlo zelo razločno.
Je pa dajal malo skrivnosten videz, kot se spodobi za enega od velikih treh. Horn sem pofotkal pred petimi leti, Leeuwin danes, Rt dobrega upanja pa je v načrtu za letošnjo jesen.
12.5.
Dovolj hitro sva ponoči jadrala z vzhodnikom, da sva še pred jutrom prijadrala do Mandurah-a, zato sva ob obali spustila sidro in v miru spala nekaj ur čakajoč na dopoldansko plimo, ki nama je omogočila prehod čez plitvine na vhodu v marino.
Maks se je danes poslovil od Skokice in odpotoval proti domu, še prej pa sva skupaj popravila strgano sprednjo kater pripono jambora ter upam da tudi sondo za veter na vrhu jambora.
13.5.
V preteklih dneh sva z Maksom na morju pohitela, da je ujel odhod letala proti domu, sam pa imam let v ponedeljek in zato zdaj nekaj dni dopusta, ki ga izkoriščam deloma za popravila na barki, za katera nikoli ni časa (volje), deloma pa za sprehode in tek po Mendri in okolici. Mandurah (po avstralsko se prebere kot Mendra) je kar veliko turistično naselje z nekaj marinami. Leži med oceanom in lagunami v zaledju, turistični del mesta pa je narejen v stilu Benetk, s številnimi vodnimi kanali med apartmajskimi hišami in hoteli in s številnimi mostovi.
Poleti je tukaj verjetno kar živahno in tudi zdaj v pozni jeseni je videti kar veliko ljudi na cestah in po parkih, celo na neskončnih plažah je videti nekaj kopalcev. Zame je morje odločno premrzlo za kopanje in v vodo uspem zakorakati največ do kolen.
14.5.
Ptička na sliki sta si dopoldne prisvojila Skokico in lahko si mislim, kakšna bo barka, ko se čez dva tedna vrnem. No popoldne ju je odpihnil veter, potem pa se je še ulilo, da so nastale prave razmere za brkljanje po barki, inventuro in pospravljanje.
Čas imam tudi za načrtovanje naslednjih jadralskih poti.
Cikloni, eden nas danes že boža na jugozahodu Avstralije in še dva prihajata v prihodnjem tednu, me opozarjajo, da bom moral pot zastaviti kar precej severno od direktne poti med Avstralijo in Južno Afriko. V juniju se bom zato tudi vsaj še dva tednai držal avstralske obale, da pri 20 stopinjah južne geografske širine prijadram do stalnih pasatov.
Aktualno spet postaja tudi otočje Cocos Keeling, saj ne leži daleč od najbolj smiselne poti čez Južni Indijski ocean.
Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 5. del
Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:
 |
 |
 |
 |
|
Z vetrom |
Proti soncu | Proti Avstraliji | Veliki trije |
