 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Noč je bila mirna, brez vetra in spali smo kot na jezeru. Vremenarji napovedujejo čez dva dni kar močan jugo in planirava se zavleči v Rogoznico, tam bova na sidru povsem zaščitena. A ne še danes. Danes bo še lepo vreme, zato greva v zaliv Stari Trogir, tudi tam je krasna voda, zaliv pa primeren za čez noč v stabilnem vremenu.
Odplujeva po jutranji kavi in kopanju. Ko dvigam sidro, je voda še tako gladka, da ostro vidim na tleh verigo in sidro. Kakšnih 10 milj imava do cilja, in ker je vetra malo, dvignem še glavno jadro. Samo na flok bi vozila cel dan.
Zajtrkujeva, medtem ko prav počasi, z dvema vozloma hitrosti, drsiva z vetrom v polkrmo okrog Drvenika. Nikamor se nama ne mudi. V miru pozajtrkujeva, a se skoraj ustaviva, ko nama Drvenik povsem vzame veter.
Nekaj sto metrov odmotoriram, v Drveniškem kanalu pa že lepo pihlja. Seveda je orca, a danes se mi ljubi in počasi cikcakamo proti cilju. Vetra je v glavnem pod 10 vozli, vala zato praktično ni.
To je nedeljsko prevažanje. To je orca, ki je prijetna. Jasno, da se med otočki veter ves čas vrtinči, zato celo pot vozim na roke.
Skoraj se ne spomnim, kdaj sem nazadnje več kot nekaj minut krmaril jadrnico na roke. Pri nas po navadi vozi avtopilot, midva pa malo tipkava po njem. Krmilo primem v glavnem le pri pristajanju, sidranju in vzvratni vožnji.
Zaliv Stari Trogir imava rada, saj je tu res krasna voda, pa še skalno dno je v bližini, kjer Lili rada malo raziskuje podvodni svet. Danes je precej slikala. Našla je hobotnico, lepe ribice, korale, spužve, in kaj vem kaj še. Celo navadnega morskega zmaja je našla. Hrvati mu pravijo pauk. To je tisti s strupeno bodico, ki je nevaren. Marsikateri ribič je brez kakšnega prsta zaradi njega. Ko ga jemljejo iz mreže, se lahko zabodejo in včasih prst odmre. Tako sem vsaj slišal.
Jaz sem medtem malo strgal življenje z dna barke. Nekaj se sicer prijemlje, a nič tragičnega ni in zlahka se odstrani. Za zdaj sem zadovoljen s tem bakrom v epoksiju.
Danes sva preplula 12 milj. Veter čez dan ni presegel 13 vozlov, večino dneva je bil pod 10, na sidrišču ga je ob sidranju 6. Za teh 12 milj sva porabila cele 3 ure. Dan sva zaključila z dobro večerjo in dobrim kozarčkom. Počitnice v pravem pomenu besede.
| < Krknjaši | Rogoznica > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
