 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Ja, ponavljava se, kot pokvarjena plošča. Spet se smukava po krajih, kjer sva bila že stokrat. Še prej pa greva zjutraj na kopno, kar je pri naju redkost.
Na Šolti vidiva več čeških tablic na avtomobilih kot hrvaških. Druge so redke. Čehi torej niso najeli le vseh bark, zasedli so tudi večino apartmajev. Pogosto je slišati tudi poljski jezik. Ne vem, ali je to specifika tega kraja ali splošni pojav.
Greva v trgovino nakupit hrano, saj so ladijske zaloge precej opešane. Svežih stvari pa je tako ali tako skoraj zmanjkalo. Čeprav so oboji obiski prinesli ogromno hrane, pa še od prej sva imela velike zaloge, je v shrambah presenetljivo veliko praznine.
Zdi se, da smo pojedli res velike količine vsega.
Prestaviva se v sosednji zaliv, v Rogač, kjer je po navadi dobra šnorklarija. Voda je tam bolj čista kot v Nečujmu, obala je precej bolj skalnata. Žal pa je precej skalnato tudi dno in zaliv je primeren bolj za dnevno kopanje kot za nočitev. Ko Lili prileze iz vode, greva naprej.
Razmišljam, da bi malo raziskala zalive na južni strani Čiova, a ko se jim približam, vidim, da je vse precej pozidano, tako da si premisliva in obrneva proti Krknjašem (spet). Na srečo je veter dovolj obrnil, da lahko voziva skoraj v smeri, zadnjo miljo pa odmotoriram, saj se mi ne ljubi premetavati jader. Vozila pa sva le na flok in viharnik. Glavnega jadra se mi za to kratko pot ni dalo vlačiti na jambor. V popoldanskem maestralu je Heron samo na mala prednja jadra razvil hitrost nad 5 vozlov. Preden sem obrnil ostro v veter proti Krknjašem, smo jadrali celo nad 6 vozlov (največ 6,7).
Sidrišče je občutno manj zasedeno kot prejšnjič. Sredina tedna je in čarteraši so te dni v glavnem na bolj oddaljenih zunanjih otokih – Vis, Lastovo, Mljet, Korčula ...
Midva pa ..., midva imava pa počitnice in se imava 'na easy'. Vreme je še poletno, le dnevi so krajši in ponoči se boljše spi, ker ni vroče. Še kak dan ali dva bo tako, potem pa že napovedujejo dež in ohladitve.
Danes sva preplula 11 milj. Veter čez dan ni presegel 18,5 vozla, na sidrišču ga je po sidranju 8 vozlov.
| < Nečujam | Stari Trogir > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
