 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Zvečer in ponoči je še nekaj deževalo, ampak tudi zjutraj se vreme še ni uredilo. Izmenjavali so se sonce, oblaki in dež, pihalo pa je iz četrtega kvadranta (severozahodnik z nekaj odstopanji levo desno).
Čisto na jugu zaliva (miljo in pol daleč), pri kraju Ražanj sva videla, kako se valovi razbijajo na obali in sva se odločila, da ostaneva še kar tule. Saj se nama nikamor ne mudi. Danes bi rinila v val in v veter, če bi hotela na severozahod, pa še dež bi naju nekajkrat opral.
Raje sva se lotila odmrzovanja hladilnika. Skrinja je že tako zasnežena, da jo komaj še lahko odpirava. To je je na Heronu malček bolj zamudno, kot doma, saj veliki akumulatorji mraza (holding plate) v katerih je zamrznjen antifriz nočejo kar tako popustiti. V marini bi vzel fen za dovajanje energije, tule pa nimam toliko elektrike. Pomagava si z vročo posodo, ki jo pogrejeva na plinu. (mimigrede vroči posodo je možno uporabiti tudi kot likalnik, če kdo rabi kaj zlikati in nima likalnika). Zmrznjeno vsebino pa hraniva ta čas v hladilni torbi, ki je zavita v nekaj odej in spalno vrečo.
Ko imava že ravno vse razdrto se odločim, da končno montiram še termostat za ta velik, vodno hlajen hladilnik. Termostat je bil naročen iz Kitajske, pa ni nikoli prispel. Namesto super duper digitalnega termostata, ki prikazuje dve temperaturi (hladilnik in zamrzovalnik), in ima cel kup funkcij id prikaza najvišje in najnižje temperature, nastavitve histereze, itd, itd, sem vzel enostaven mehanski termostat, ki se mi valja po barki. Ni natančen, ne prikazuje temperatur, ima pa to prednost, da je na Heronu in ne na Kitajskem.
Do danes sem imel zvezano kar fiksno - brez termostata. Dopoldan sem za kako uro prižgal hladilnik, če smo ga dosti odpirali in vlagali notri nove stvari še popoldan za kake pol ure, pa je bilo vedno vse hladno, skrinja pa zmrznjena. Če sem ga pozabil pravočasno ugasnit nama je pa zmrznilo vse živo. Od piva do zelenjave.
No, zdaj s termostatom bom delal enako, le če pozabim se bo hladilnik sam ugasnil. Ponoči je itak vedno ugasnjen, da ne moti spanja - ima namreč svoj lastni invetrer, montiran v spalnici, ki ima dokaj glasen ventilator.
Kaj dosti drugega pa se tule ni dogajalo. Nekaj bark je prišlo, kakšna je odšla, vreme pa se je popoldan precej lepo uredilo. Ni več črnih oblakov in veter je čisto popustil. Se je pa že včeraj zvečer občutno ohladilo. Lili je dala gor že dolge hlače, jaz sem na rjuho vrgel eno tanko odejico, za vsak slučaj. In dobro, da sem jo.
Zjutraj je bilo v barki le 20°C, zunaj min. celo 17°C. Tudi čez dan je bilo razmeroma hladno, okrog 24 do 25°C, kar je prijetna osvežitev od prejšnjih 30. Tako, vreme se je uredilo, jutri definitivno odrineva naprej.
| < Stupin 3. dan | Nadaljevanje plovbe 17.11.2022 |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
