 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Kmalu po objavi dnevnika (kjer sem pisal, da je bonaca) je začela pihati burja. Ta se je ponoči še nekoliko okrepila, a ni bila huda.
Ravno dovolj, da sem se zbudil in poslušal žvižganje med štraji, a premalo, da bi me kaj skrbelo in bi hodil ven gledat, če je vse v redu. Itak sva bila sidrana v blatni laguni, kjer sidro odlično drži, razen nas pa je bila tu le še ena jadrnica, pa še ta je bila v burji za nami.
Sem pa pogledal na vetrni instrument.
Imam en star prenosni instrument Tacktick, ki ima počeno šipo in ni za v kokpit, a za spalnico je kot nalašč. Takrat je pihalo med 15 in 20 vozlov, redki sunki so bili kak vozel ali dva več.
Zjutraj je burje le še za vzorec, ravno dovolj, da na flok odjadrava do malega otočka pred Pakoštani, kjer gre Lili šnorkljat, jaz pa se najprej namenim, da bom malo očistil barko pod vodo, pa si premislim in grem le plavat do otočka in nazaj. Sidrala sva med dvema malima otočkoma. Voda je krasna, le nekaj hladnejša, kot pred kakim tednom ali dvema.
Za noč spet napovedujejo burjo, sicer šibkejšo, a tole ni zaščiteno sidrišče, zato se prestaviva pod mesto Pašman. Pravzaprav sva dobro miljo stran, ker je tik pod mestom za nas preplitvo. Otoček Duzac Veli naju bo ščitil pred burjo, če je bo kaj.
Za dopoldanski plov je bilo značilno malo vetra (Burje), v začetku 14, a s trendom upadanja. Pol ure po tem, ko vrževa sidro ga je bilo le še 2 vozla, a sva uspela odpeljat celo pot na jadra (na flok). Potem burja ugasne in prične maestral, ki je danes za te konce relativno močan. Max sem nameril 24 vozlov, še ob pol sedmih zvečer, ko je že upadal ga je bilo na sidru 14 vozlov. Sicer pravijo, da je maestral prvi dan po burji najmočnejši, a burje še ni čisto konec.
Nekaj časa orcam in cikcakam, zadnji dve milji pa odmotorirava, da imava toplo vodo za pomivat posodo. Tako se tolažim, ker se mi ne da več premetavati jader.
Pravzaprav je bil prav lep dan.
| < Vela Luka | Barotul > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
