 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Zjutraj je voda gladka, kot ogledalo in na tleh se vidi vsak detajl. Ponoči je pihala rahla burjica, ki nas je raztegnila po sidru v eno stran, blaga sapica zjutraj pa je bila premalo za to in smo se le zavrteli okrog nekaj metrov verige. Tako lahko opazujem sidro, kako leži zraven barke.
Že večkrat sem opazoval, kako sidro ni do konca vkopano, kljub temu da zategnem z 2000 obrati motorja. Zdi se, da tole sidro tako močno drži, še preden je celo v pesku. Je pa res, da imam zložljiv propeler (Flex-o-Fold), ki pri vzvratni vožnji nima take moči kot pri vožnji naprej. Da bi vkopaval sidro z več kot 2000 obrati, pa se mi zdi pretirano.
Po kavici, kopanju (Lili celo šnorkljanju) in zajtrku se odpraviva naprej. Spet ne greva daleč in tokrat poskusiva brez glavnega jadra. To je bil eden najpočasnejših plovov, odkar jadram. Povprečna hitrost: 2,1 vozla. Za vsega 5 milj sva porabila 2,40 ure.
Veter je bil v glavnem dobrih 5 vozlov, ampak je šlo lepo z laško orco ob Murterju gor, potem pa v polkrmo do sidrišča. Tudi vse ozke prelive med malimi otočki sva prejadrala brez motorja. Edina slaba stran je, da pač nisva pogrela vode. Nič hudega.
Sidro sva vrgla v Veli Luki. Pa ne tisti najbolj znani na Korčuli, niti tisti na Krku, kjer sem tolikokrat sidral, ampak v zalivu Vela Luka, ki leži med Murterjem in Vranskim jezerom. Vela Luka je zelo pogosto ime na Jadranu in pogosto je zraven nje še Mala Luka, Lučica, ali kaj podobnega. Zaliv nudi dobro zaščito pred burjo, če se bo slučajno res dvignila. Trenutno je tiho in veter ne dosega niti 5 vozlov.
Dan sva zaključila s piknikom, kot midva rada rečeva, kadar pečeva na žaru.
P.S. Upam, da je vsem jasno, da je 99 % vseh fotografij v dnevniku slikala Lili, ki mi tudi pove, kaj je na slikah. Jaz bi sicer pisal: riba, riba, ptič.
| < Kosirina | Zavinac Mali > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
