Zjutraj sva šla z barko v bližnjo marino, kjer sem se po telefonu dogovoril za nekajurni postanek, a je bila zaradi oseke voda v marini preplitva in sva v blatu nasedla še preden bi prišla do pomola za goste, zato sva obrnila in Skokico privezala ob pomol na začetku marine. Z Uberjem sem se odpeljal na 10 km oddaljeno letališče, tam prevzel torbo, nazaj do Skokice pa sem se pripeljal kar s skirojem, ki sem ga imel v »izgubljeni« torbi. Sonce je medtem pregnalo hladno sivo meglo, zapihal je veter in za nadaljevanje poti proti San Franciscu sva lahko razvila jadra.
Skokico sva z Jelčom kmalu lahko privezala v marini South Beach in si potem med dolgim popoldanskim sprehodom po mestu ogledala nekaj največjih znamenitosti mesta.
Med mestne znamenitosti sodi tudi megla, ki jo nad mestnimi griči ustvarja vlažen veter s Pacifika in ki pogosto zakriva vrhove stolpnic v mestu.
Sprehodila sva se do znamenitega pomola Pier 39, kjer so nekdanja pristaniška skladišča zamenjale restavracije in zabavišče. Skokico sem se sprva želel ustaviti v tamkajšnji marini, a so mi sporočili, da je marina tam za mojo barko preplitva. Dobršen del pomolov so tam zasedli morski levi, ki so prav tako ena od mestnih znamenitosti.
Z Jelčom sva se morala povzpeti na hrib, da sva videla naslednje znamenitosti, tramvaj, strme kaskadne ceste in cestne serpentine med rožnimi vrtovi.
Vseskozi je po mestnih ulicah bril neprijeten hladen veter s Pacifika, pred katerim sva se popoldne umaknila v picerijo. Ponoči je temperatura v Skokici padla pod 15 stopinj C in me je zeblo, zato sem zagnal ogrevanje. Še dober teden bo potrebno potrpeti, da bova prijadrala do toplejših voda Pacifika. Komaj čakam.
< San Francisco Bay 1.del | Nadaljevanje: 1.3.25 |
Miran Tepeš | |
![]() |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš