Jadralni klub Ljubljana, ki je hkrati najstarejši in največji slovenski jadralni klub, prireja na reki Ljubljanici že drugo leto zapored Regato dvojic za razred optimist za prehodni Pokal ljubljanskega zmaja. Z regato, ki bo potekala med Špico in Trnovskim pristanom, bomo poleg športnega dogodka meščanom predstavili jadranje kot zdravo rekreacijo. Dogodek je organiziran v sodelovanju s projektom Razgibajmo Ljubljano in ZŠD Krim.

Z otvoritvijo regatne pisarne v Klubu rečnih kapitanov, Trnovski pristan 3 (pri Prulskem mostu), se dogajanje prične že od 8. ure naprej, začetek regate bo ob 10.30, podelitev pokalov pa predvidoma ob 17. uri. Celoten program dogodka je v prilogi, med 11. in 13. uro pa vam bo za pogovor na voljo tudi predsednik Jadralne veze Slovenie, Aljoša Tomaž.

Jadralni klub Ljubljana, ki je v svoji zgodovini za jadranje navdušil največ Slovencev, njegovi člani pa so bili legendarni slovenski jadralci, kot so Jure Šterk, Miran Trontelj in seveda Mirko Bogić, s tem dogodkom nadaljuje tradicijo približevanja jadranja kot športne dejavnosti širši jvnosti.

"S projektom poleg same promocije jadralnega športa opozarjamo na skrb za vodo v Ljubljani, ter prikazujemo rekreacijske možnosti, ki jih reka ponuja. Čudovita obnova okolice reke nas kot jadralce navdušuje in izziva, da po dolgih letih od naše ustanovitve (1949) ponovno prirejamo jadralne dogodke za vso populacijo na rekah. Želimo dokazati, da je lahko Ljubljanica zanimiva tudi za jadralce.” 

Program regate:

8:00     Otvoritev regatne pisarne v Klubu rečnih kapitanov 
(Trnovski pristan 3, pri Prulskem mostu)

8:00 - 9:00      Priprava jadrnic Optimist v JK Ljubljana na Livadi

8:00 - 9:30      Dokončne potrditve prijav tekmovalcev in prevzem regatnih navodil v regatni pisarni

9:00 - 10:00    Poskusne vožnje tekmovalcev na regatnem polju

9:30     Sestanek regatnega odbora z vodji ekip

10:30   Začetek regate s kvalifikacijskimi plovi

10:30 - 16:00  Regatni plovi za pokal Ljubljanskega zmaja

16:30   Revijalna regata veteranov s skupinskim štartom

17:00   Podelitev pokalov in nagrad

17:30   Zaključna pogostitev udeležencev regate v McDonalds Šiška

Opomba: Zaključek regate je informativen in bo odvisen od vremenskih pogojev.

KRATKA ZGODOVINA KLUBA

Jadralni klub Ljubljana je društvo, ki od leta 1949 deluje v javnem interesu. Med ustanovitelji in znanimi Slovenci v društvu najdete imena, kot so Mirko Bogič, legenda jugoslovanskega in slovenskega jadralstva, Miran Trontelj, vremenar, ki je učil mediteranske vetrove večino današnjih zmagovalcev regat, ter poleg ostalih znanih Slovencev tudi Jure Šterk, naš prvi in največji svetovni jadralec.

Klub ni samo zbirališče takšnih legend, temveč tudi zibelka in inkubator. Taki ljudje v klubu prenašajo svoje znanje in izkušnje na mlajše. Tega se zavedamo in zato posebno pozornost posvečamo podmladku. Želimo vztrajati na svoji poti in biti najboljši vir novih jadralcev v Sloveniji.

Za mlajše izvajamo učenje jadranja, kondicijsko vadbo na jadrnicah razreda Optimist svetovne klase. Otroci se spoznajo z jadrnico Optimist na Gradiškem jezeru. Tam, kjer so vetrovi bolj umirjeni, se naučijo tehnike obvladovanja jadrnice in pridobijo veščine jadranja. Ob treningih spoznajo teme: vedenje na jadrnici, jadrnica in njena oprema, vloga krmarja in posadke, dviganje, uravnoteženje (trimanje) jader, regatna pravila in praksa na regatah. Nato znanje z otroki preizkusimo tudi na morju, kjer le-ti dobivajo napotke med samim jadranjem, saj jih trener spremlja s trenerskim čolnom.

Delo in utrjevanje znanja nadaljujemo z udeležbami na regatah. S trdim delom se lahko ustvarijo tudi svetovni prvaki kot je Slovenec Rok Verderber, ki je na Svetovnem prvenstvu 2015 v razredu Optimist prepričljivo osvojil naslov svetovnega prvaka.

ZGODOVINA LJUBLJANSKEGA KLUBA IN JADRANJA NA SLOVENSKEM

Slovenci smo po naravi ekstremisti, avanturisti, nekateri pa tudi večni ziheraši. Šport, ki si ga izberemo, je po navadi  tak, ki ga finančno zmoremo in ga lahko družinsko povežemo. Jadranje je postalo nacionalni šport, ko smo dosegli prve mednarodne rezultate in ko se je začelo z njim ukvarjati veliko rojakov. Da lahko jadra veliko ljudi v teh časih, mora biti šport finančno in časovno dostopen. Čemur pa sicer ne prikimuje definicija jadranja, ki se je temu športu pripela skozi čas: „da pluješ najdražje in najpočasneje tja, kamor nisi hotel“. Kljub vsemu pa taka definicija ljudi ne odvrača od omenjenega športa, saj je ostal in postal popularen, prav tako pa je vedno bolj popularen tudi najem plovil za dopustovanje na prečudoviti Jadranski obali.

 O tem, da se nam je jadranje zasidralo v podzavesti, pa priča tudi želja v podjetjih, ko se sliši „gremo  jadrat“ ali jadranje kot team building. Tako skorajda ne poznam Slovenca, ki še ni jadral, vsaj za kak dan. V osemdesetih, ko še ni bilo omenjenih možnosti, so smo si fantje uresničevali otroške sanje o jadranju in kupovali  jadrnice v kit izvedbah ali pa jih celo sami gradili iz različnih materialov. Seveda zgodilo, v večini primerih se je zgodilo, ko jih niso imeli časa dograditi, kaj šele uporabljati, in te jadrnice še danes stojijo na domačih vrtovih. Tako imamo po njihovih zaslugah Slovenci eno od najmočnejših vrtnih mornaric.

 O tem, da pa ni vse se tako črno, govori dejstvo, da je jadranje šport, ki se razvija in daje razkošno svobodo narave in duha. Seveda gre za šport, pri katerem je potrebno imeti plovilo in denar za njegovo vzdrževanje. Rešitve se ponujajo, kot sem že opisal, da se plovilo najame, podobno kot rent-a-car, kar se nam sicer sliši najenostavnejše. Pa temu v resničnosti ni tako, saj ko najemaš avto, imaš v večini primerov doma svojega ali pa si ga pred tem imel, tako ti ni problem v znanju vožnje, ampak le o manjši prilagoditvi na drug model avtomobila in to je to. Večina najemnikov plovil pa nima svoje jadrnice in je tako brez znanja in izkušenj prepuščena raznim bogovom morja in lastni sreči. Ta razlog, kot  mnogi drugi, opravičuje obstoj jadralnih klubov, ki zbirajo ter širijo izkušnje in znanje. V klubih se ustvarjajo tudi tekmovalci, ki so od malih nog usmerjeni v vrhunski šport. Te ne končajo svoje kariere samo na svetovnem prvenstvu ali olimpijadi, ampak svoje izkušnje in znanje delijo med nove generacije članov, ki so še na poti uspehov, nekateri pa smo  samo na poti k novim morskim dogodivščinam. Vsem nam je zelo jasno, da kluba, ki nima podmladka, jutri več ne bo in da tak klub dela samo zase in za danes.

KLUB NEKOČ

Slovenci smo prvič v svoji zgodovini ustanovili svoja brodarska društva šele po koncu 2. svetovne vojne. In prvo je bilo leta 1949 Ljubljansko brodarsko društvo Cveto Močnik. Začetek je bil skromen. Društvo je tedaj štelo le 7 članov, ki so tega leta končali 15-dnevni tečaj v Martinščici pri Reki in kot opazovalci sodelovali na Jadranski regati. Težava je bila s plovnimi objekti. Z združenimi močmi so člani popravili dalj časa na kopnem stoječo jadrnico Vesno jolo (desetko). Nekaj mesecev kasneje je društvo dobilo še dve morski joli, tudi v žalostnem stanju: rebra popokana, krov uničen. V zimi 1949-50 pa se je društvo pomnožilo z nekaj resnimi in delovnimi člani, ki so krepko prijeli za delo in uspeh ni izostal. Jadrnice so bile kmalu sposobne za plovbo in začeti je bilo mogoče s praktičnimi tečaji jadranja. Teorijo, ki so jo člani osvojili na tečajih preko zime, je bilo treba prenesti v prakso. Praktični tečaji v aprilu in maju 1950 so privabili zopet nove člane, stari pa so že vadili za krmarje. Tako se je bližala Jadranska regata 1950, na kateri so prvič nastopali Ljubljančani samostojno s tremi barkami. Uspeh je bil zadovoljiv: 9. mesto med 18. nastopajočimi društvi. Ta regata, ki bo ostala v spominu vsem jugoslovanskim jadralcem, je bila za Slovence obenem še njihov ognjeni krst, ki pa so ga nadvse zadovoljivo prestali. V hudi burji pred Makarsko, ki je bila trd oreh za stare preizkušene morske volkove, so ljubljanski tekmovalci z nepopisnim naporom in voljo po 10-urni borbi z razbesnelim morjem, nočjo in mrazom rešili sebe in jadrnice. (www.jadralni-klub.si/Klub/Spomini, Mirko Bogič)

KLUB DANES

Od tu Jadralni kljub Ljubljana - danes  je en od devetdesetih registriranih jadralnih klubov v Sloveniji, od katerih je tudi najstarejši jadralni klub, letos obeležuje 67. leto. Imeli smo tudi najstarejšega član, danes žal pokojni Mirko Bogič, ki je z nami doživel 100 let in bil je tudi soustanovitelj kluba, avtor mnogih člankov, potopisov in  priročnikov. Od poznanih Slovencev pa je bil tudi predsednik z neprekinjenim najdaljšim 21-letnim staležem vremenoslovec in strastni jadralec Miran Trontelj, ki je tudi žal že pokojni. Pa svetovni morjeplovec Jure Šterk in še veliko jih je, ki so koristili in prispevali jadralnemu športu in Jadralnem klubu Ljubljana.

Jadralni klub Ljubljana je družbeno  vpleteni  v celoten slovenski prostor, saj so naši člani doma preko njegovih meja, pretežno delujemo sicer v Piranu, upravni sedež pa je v Ljubljani. Vse kar bom našteto  in počnemo v klubu  danes so naši predhodniki večina stvari že počeli in mogoče še bolj uspešno kot to počnemo mi danes. Seveda v našo tolažbo, so časi drugačni, čeprav lažji za življenje, toda za klube bolj kruti, saj je denarja, donatorjev, sponzorjev in časa vedno manj. 

Smo organizatorji najstarejše Slovenske regate za potovalno regatne jadrnice letos 42. Šavrinke, ki je bila posvečena njenemu očetu in ustanovitelju Mirku Bogiću. Letos prvič smo uspešno organiziral zelo zahtevno jadralno tekmovanje »REGATA DVOJIC NA LJUBLJANICI« med Špico in Trnovskim pristanom. Vsako leto organiziramo jadralni tečaj za najmlajše in spomladanski ter jesenski tečaj za odrasle, tako smo v našem klubu izobrazili ali navdušili že preko 6.000 ljudi. Organiziramo tudi GMDSS tečaje kot pripravo na izpit za opravljanje z radijsko postajo na plovilu. Imamo svojo spletno stran »http://www.jadralni-klub.si«, preko dvajset plovil in od tega deset privezanih v Piranu. Sestankujemo vsaki četrtek v tednu in  preko zime si popestrimo sestanke z izobraževanji ali potopisom članov ali gostov. Sodelujemo z ostali klubi in zvezami, kjer so tudi naši člani aktivni. 

Tomaž Virnik, ml.,  Predsednik JKL