Najtežji pogoji za plovbo mimo zloglasnega rta Horn

Podrobnosti: Objavljeno: 02 Januar 2021

Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.

»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš

Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.

Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.

Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko

Yannick Bestaven se približuje rtu Horn. Če bo vse po planu, ga bo obplul danes proti večeru. Ko je danes zjutraj prečil in zmanjšal jadra, je lahko odgovoril na vprašanje glede plovbe mimo Horna, ki ga bo obplul z velike razdalje.

"Pravkar sem naredil tretjo skrajšavo na glavnem jadru in spredaj namestil J3. Morje postaja izjemno vzvalovano in večkrat sem se s premcem potopil. Moram upočasniti. Plujem v najbolj zahtevnem predelu. Nikamor se mi ne mudi. Do rta je manj kot 180 nmi in moram se malo umiriti. Zadnje ure sem plul zelo hitro. Hitreje kot plujem, manj časa bom v lijaku (prehodu med rtom Horn in Antarktiko). Tu se ne želim zadrževati dolgo. Želim si ostati v ospredju in pluti v nevihti le nekaj ur. Rt bom obplul na veliki razdalji. Bojim se, da bo morje severneje bolj razburkano in bo plovba nemogoča. Fronto si želim prepluti čim hitreje. Pluti želim s kotom 90° glede na veter. Nato bom zopet pospešil in zajadral z višjo hitrostjo. Bliže rtu Horn bodo pihali močni vetrovi. Skupaj z močnim tokom bo tam plovba preveč zahtevna.

Rahlo sem razočaran, da pri svoji prvi plovbi mimo rta, ne bom imel možnosti, da ga vidim. K sreči mi je Arnaud Boissieres pripravil nekaj fotografij. Kljub temu, se bom enkrat moral vrniti. Trenutno dežuje. Temperatura morja je 6 stopinj. Preden grem na krov, da bi izvedel manever, si oblečem vse plasti mojih oblači, neoprenske rokavice, neoprensko kapo in obleko za slabo vreme. Vreme res ni prijetno. Veselim se, ko bom zaplul proti severu v srednje zemljepisne širine.

Rt Horn planiram prepluti med 16.00 in 17.00 uro (po francoskem času). Morje se je močno vzvalovalo. Pravilno sem se odločil, da sem zmanjšal jadra, ker sem plul prehitro. Obe hidrokrili imam povsem iztegnjeni. Ko bom spet plul hitreje, ju bom nekoliko skrajšal. Mimo rta bom naredil velik lok. Ko bom plul mimo Falklandskih otokov me bodo tudi tam čakali zahtevni pogoji. Počakal bom, da se umiri, da spočijem možgane in razmislil katero smer izbrati za nadaljevanje."

Destremau zaradi težav razmišlja o odstopu

Sebastien Destremau je v jutranjem sporočilu svoji tehnični ekipi zapisal, da se bori s tehničnimi težavami na jadrnici in se boji, da bo moral odstopiti.

Destremau ima težave s svojim avtopilotom. Poizkušal je že vse mogoče, da bi imel sistem krmarjenja, ki bi mu omogočal varno plovbo, a se boji, da je že izčrpal vse možnosti. Za popravilo bi potreboval del, ki ga nima na jadrnici in bi ga moral prevzeti na kopnem. Težave, ki so se pričele v sredini decembra, se kopičijo. Razmišlja o odstopu.

"Del novoletnega večera in prvi dan novega leta sem se trudil, da bi namestil senzor kota direktno na krmila. Kasneje sem ugotovil, da mi to ne bo rešilo težav, ki se vlečejo že 14 dni. Bila je izguba časa. Razočaran sem šel v posteljo, da pozabim.

Trenutno plujem le s prednjim jadrom. Glavno je spuščeno. Plujem počasi in sem v središču sistema visokega pritiska. Celoten sistem krmiljenja je razstavljen. Trenutno se mi ne sanja, kako bi namestil ročico krmila. Kopenska ekipa išče rešitev. Ni enostavno saj imam na krovu le malo orodja. Avtopilot je sedaj popravljen in deluje pravilno. Žal pa ni uporaben. Oba računalnika sta okvarjena oziroma se ne odzivata. Skratka, moja jadrnica Merci nima avtopilota. Na tak način ne bom mogel nadaljevati regate. Verjetno bom moral odnehati. Če sistema ne popravim, ne bom moral nadaljevati proti Les Sables d'Olonne temveč bom moral oditi iz regate.

Tu smo, a vseeno Srečno novo leto."

< Veliki pobeg pred zasledovalci

Vodilna dvojica zaplula v Atlantik >

Besedilo še ni lektorirano. Za morebitne napake se opravičujemo.