Uroš Kraševac se je kvalificiral za regato Mini Transat, eno izmed najtežjih oceanskih regat. Z le 6,5 m dogo regatno jadrnico bo sam preplul Atlantski ocean.
Mini Transat je regata namenjena samostojni plovbi v najmanjši jadrnici, ki je registrirana za oceansko plovbo. Regata se bo pričela 24.9.2023 v francoskem pristanišču Les Sables d'Olonne. 4050 nmi dolga plovba bo potekala z enim postankom na kanarskih otokih in se zaključila v pristanišču St. Francois na otoku Guadaloupe na drugi strani Atlantika.
Jadralci bodo pluli sami. Na štartni črti jih bo le 90 saj je regata zaradi svoje popularnosti omejena s številom tekmovalcev. Za komunikacijo bodo lahko uporabljali le VHF postaje, mobilni in satelitski telefoni niso dovoljeni, prav tako ne GPS "chart plotterji" oziroma elektronske navigacijske karte.
Uroš je svojo jadrnico intenzivno pripravljal na regato v ladjedelnici Seascape v Podpeči. Že čez nekaj dni se bo odpravil v Francijo in se podal na svoj najtežji podvig doslej. Bo šele četrti Slovenec, ki se je udeležil te zahtevne regate.
Pred odhodom na regato si je vzel čas za pogovor.
S kakšno jadrnico nameravate prepluti Atlantik?
Jadrnica Ashika II je le 6,5 m dolga regatna jadrnica razreda Mini650. Jadram v proto diviziji, ki je praktično neomejena glede uporabe materialov in ima dovoljene precej več opreme. Trup, jambor, bum, poševnik in smerni listi (daggerboard-i) so izdelani iz karbonskih vlaken. Jadrnice, ki pa so izdelane v ladjedelnicah v vsaj 10 primerkih, so narejene iz stekloplastike in imajo aluminijasto opremo, bodo tekmovale v razredu produkcijskih plovil.
Kako hitra je?
V jesenskem obdobju na Atlantiku pihajo stabilni pasati iz vzhoda proti zahodu. Zato je jadrnica prilagojena plovbi z vetrom. V ugodnih pogojih lahko plujem si hitrostmi preko 15 vozlov. Pri vetru 25 vozlov, lahko jadram s hitrostjo okrog 20 vozlov, vendar takrat tako majhna jadrnica s kratko vodno linijo postane nestabilna in lahko jadranje postane nevarno, je pa zabavno.
Kako je na jadrnici poskrbljeno za elektriko
Ker bom večino časa plul s pomočjo avtopilota, potrebujem kar veliko električne energije. Na krovu imam dve litijevi bateriji BlueCell s kapaciteto neverjetnih 170 Ah. So v majhnem ohišju enakem klasičnim 100 Ah akumulatorjem, le da je v njih shranjene trikrat več energije. Tehtajo le 15 kg, kar je zame zelo pomembno, saj želim, da je jadrnica kar se le da najlažja. Bateriji bom polnil z dvema solarnima paneloma moči 100 Wp. Če mi bo napetost na baterijah padla pod 12 v, kar pomeni, da so 95 % prazne, bom vključil hidrogenerator, ki mi bo med jadranjem polnil baterije. Želim ga uporabljati čim manj, ker me zavira.
Kako je poskrbljeno za varnost na regati?
Na regati bo tekmovalo 90 jadralcev. Vsi imamo jadrnice opremljene s precej varnostne opreme, ki jo zahteva organizator. Več čas plovbo moramo nositi varnostni jopič. Z ostalimi posadkami lahko komuniciramo le preko VHF postaje. Ker je njen doseg omejen, si bomo morali v primeru nezgode tekmovalci pomagati s povezavami da bomo lahko sporočilo poslali do spremljevalnih plovil, ki bodo plula z nami in skrbela za varnost jadralcev. V skrajnem primeru pa imam še EPIRB, napravo, ki oddaja svojo številko in pozicijo preko satelitske in radijske povezave in se sproži ročno ali ob stiku z vodo.
Koliko časa pričakujete da boste potrebovali za prečkanje Atlantika?
Regata poteka v dveh etapah. Upam, da bom prvo, ki se zaključi v pristanišču Santa Cruz de la Palma na Kanarskih otokih, zaključil v enem tednu. Postanek na palmi bo trajal približno 3 tedne. Drugi del regate, prečkanje Atlantika je daljši. Če bodo vremenske razmere ugodne, pričakujem da bom cilj dosegel v dveh tednih. Lanskoletni zmagovalec je potreboval 13 dni. Pričakujem, da mi bo uspelo cilj doseči v 14 do 16 dneh.
Kako bo potekala plovba, glede na to da ste na plovilu sami?
Solo plovba je vsekakor zahtevna tako fizično kot tudi psihično. Večino poti bom plul z avtopilotom. Vgrajena imam dva. Oba lahko krmarita jadrnico glede na kompas, glede na navidezni ali realni veter ali s pomočjo radarja. Večino časa plujemo v vetrovnem načinu. Ko bodo vremenske razmere omogočale, bom izkoristil za spanje. Običajno spim v 20-30 minutnih intervalih, nato pa preverim plovilo, smer plovbe in eventualne spremembe v okolici. Seveda vsak dan tudi nekaj ur preživim za krmilom.
