Foto galerija

V letu 2021 se je iz Yamahine dirkalne ideje rodil najnovejši model adrenalinskega vodnega skuterja. Tekmovalna vznemirjenost za vse voznike, ne zgolj poklicne. Vstanite in zavladajte valovom!

GO SUPER!

S trivaljnim štiritaktnim motorjem mehak in izjemno lahek SuperJet prinaša silovito kombinacijo neverjetnih pospeškov in visokih hitrosti na ravnini ter okretnost in nadzor ob zavijanju kot še nikdar prej.

S širšim trupom in načinom za enostavnejše učenje lahko prav vsi občutijo razburljiv občutek vožnje stoje. Široka paleta nastavljivih funkcij bo začetnike in rekreativne voznike pripravila, da bodo brez truda uživali v novem načinu vožnje.

Visokozmogljiv štiritaktni motor TR-1

Novi SuperJet napaja visokozmogljivi trivaljni štiritaktni motor Yamaha TR-1 s 1049 cm3, ki nudi razburljiv navor z izjemnimi vrtljaji na minuto in neverjetne pospeške.

Velik 19-litrski rezervoar ter lahki in varčni štiritaktni motor dajeta SuperJetu dober doseg. Omogoča enostavno polnjenje ter daje praktično in jasno opozorilo o pomanjkanju goriva, ki je vidno nameščeno na krovu skuterja.

Nov širši in lažji trup

Nova zasnova trupa s širšim sprednjim delom ohranja vso okretnost in prefinjenost SuperJeta prve generacije, a z več stabilnosti, da bi ponudil najboljšo ljubiteljsko ali tekmovalno izkušnjo.

Dvižno krmilo z vzmetjo, nastavljivo na tri višine, in ročke so zasnovani za zagotavljanje najboljšega položaja med vožnjo, ki vam omogoča, da vodni skuter SuperJet karseda izkoristite. Vodni skuter, ustvarjen za zmage. Zaradi postavitve je drža voznika nagnjena naprej, kar je izjemno priljubljeno med poklicnimi vozniki, saj je najprimernejša in najudobnejša za tekmovanja.

Nastavljiv naklon šobe črpalke

Nastavljiv naklon šobe (lahko ga nastavite med 16 in 19 stopinjami) pomaga pri uravnavanju krmiljenja na trenutni način vožnje. Idealen za igrive začetnike in sproščene ljubitelje vožnje na vodi ali odzivnejši in bolj dinamičen za navdušence nad tekmovalnim jezdenjem valov.

NAROČILA IN OGLED VODNEGA SKUTERJA V ŽIVO

Za ogled Super Jet-a, lahko obiščite prodajni salon MOTO-NAUTIKA v Miklavžu pri Mariboru.  Preko emaila: info@moto-nautika.com zbirajo tudi prednaročila, saj so za letos napovedane omejene količine. Več slik si oglejte v galeriji.

INFO: +386(0)2 629 04 00, info@moto-nautika.com 

V lanskem letu je ladjedelnica Highfield, ki jo v Sloveniji zastopa podjetje Burin Boats, predstavila novo serijo gumenjakov z imenom Sport. Najuspešnejša predstavnika, modela SP650 in SP700, sta nastala na osnovi trupov gumenjakov, ki se uporabljajo v najzahtevnejših razmerah kot spremljevalna plovila na regatah, kot je letošnja Vendee Globe, ki se počasi zaključuje.

Gumenjaki Highfield so izdelani, da trajajo. So eni redkih na trgu, ki imajo trup izdelan iz visokokakovostnega aluminija. Trup je oblikoval Petter Martens, ki je znan kot oblikovalec trupov tekmovalnih plovil. Zato smo lahko prepričani, da serija Sport zagotavlja izjemne plovne lastnosti, ki prekosijo konkurenco.

Aluminijast trup je velika prednost

Aluminij je pogosto uporabljen material za gradnjo plovil. Je izjemno lahek in trden. Zaradi svojih lastnosti se uporablja predvsem za plovila, ki so namenjena dolgotrajni uporabi v zahtevnih razmerah, delovna plovila in reševalna plovila. V segmentu rekreativnih plovil pa je aluminij redkeje uporabljen, saj zahteva ogromno znanja tako pri oblikovanju, konstrukciji, varjenju in seveda končni obdelavi. Pri Highfieldu so zaposleni izjemni strokovnjaki, ki vse korake izvajajo na najvišji ravni. Rezultat so zato robustni čolni, ki trajajo dlje. Z leti se njihova teža ne povečuje. Gumenjaki s plastičnim dnom počasi vpijajo vlago. Z leti se njihova teža povečuje in material šibi. Pri gumenjakih Highfield bo plovilo v enako dobrem stanju tudi po desetih letih uporabe enako kot na dan, ko ste ga prvič spustili v vodo.

Zaradi aluminijastega trupa ne boste nikoli imeli težav s krušenjem glecoata pri dvigovanju gumenjaka iz vode na prikolico. Ko boste zapluli v priljubljeni zaliv, pa boste lahko brez težav z njim zapluli na peščeno plažo, ter na obalo izkrcali posadko in vse potrebščine za plažo.

650 Sport – dovršen luksuz na vodi

Highfield 650 Sport je luksuzni družinski gumenjak visokih zmogljivosti. Zaradi izjemno strmega trupa, ki znaša kar 26 stopinj, zagotavlja izjemno mirno plovbo tudi po razburkanem morju ter izjemno natančno krmiljenje. Njegove izjemne plovne lastnost se pokažejo pri hitrih in kratkih zavojih ter enostavnem manevriranju v pristanišču.

Gumenjak v dolžino meri 635 cm, v širino pa 254 cm. Notranji prostor je dolg 435 cm in širok 135 cm. V premcu je velika sončna ploščad, ki lahko postane prostor za druženje s klubsko mizico ali pa klop za namestitev potnikov med plovbo. Krmarska konzola ima v prednjem delu dodaten zložljiv stol, ki na sidru zaokroža premčni del kot prostor za druženje ob koktajlu ali obedovanju.

Komandna konzola je v osnovni različici izdelana v celoti iz aluminija. Kot opcija pa je možno del konzole, kjer so nameščeni kontrolni instrumenti, nadomestiti s karbonsko. Komandna konzola je široka in obdana z aluminijasto obrobo, ki služi kot zaščita vetrobranskemu steklu in kot opora med plovbo. Komandna plošča je dovolj velika za namestitev vseh potrebnih instrumentov ali večjega zaslona. Že v osnovni različici ima dodane nosilce za pijačo in predal za shranjevanje dokumentov in drugih potrebščin, ki morajo ostati vedno suhe. Krmarju je namenjena široka sedežna klop, kjer se lahko namesti dodaten potnik. Če želite še več udobja med plovbo, pa se lahko odločite za različico z dvema ločenima sediščema, ki zagotavljata še boljši oprijem med plovbo. Ker so krmarski sedeži nekoliko dvignjeni, zagotavljajo tako izjemen pregled nad plovbo v sedečem položaju kot zelo dobro oporo med krmarjenjem v stoječem položaju. Za udobno plovbo v sedečem položaju je v spodnjem delu konzole stopnica za namestitev stopal in dodatno oporo. V krmnem delu plovila je elegantna in oblazinjena klop, na katero se lahko udobno namestita dve odrasli osebi ali pa trije otroci. Klop se v celoti dvigne. Pod njo je veliko skladišče, v katerem lahko shranite vso opremo, ki jo potrebujete za plažo, prenosni hladilnik in pijačo. Na obeh straneh klopi je prehod na krmo plovila. Gumenjak je namenjen vgradnji enega zunajkrmnega motorja. Zato je na obeh straneh med tubusi in motorjem dovolj prostora za dostop do vode. Dodaten prostor pod prehodi pa je namenjen shranjevanju priveznih vrvi. Za klopjo sta nameščen navigacijski lok, na katerem je nameščena luč, in prostor za namestitev vseh potrebnih zastav. Izdelan je iz aluminija in je izjemno kompakten. Služi lahko kot opora pri prehajanju s plovila na krmno kopalno ploščad in kot privez vrvi za vleko smučarja.

Da ne pozabimo

• Celotna pohodna površina ima položeno mehko oblogo iz umetne tikovine. Zagotavlja izjemno dober oprijem, ne drsi in je izjemno prijetna za hojo z bosimi nogami.
• Za udobno in varno plovbo so povsod po tubusih nameščeni številni roči.
• V premcu je vgrajena kompaktna stopnica za sestopanje s plovila, skakanje v vodo in seveda privez gumenjaka ali namestitev sidrne vrvi.
• Kot opcija je na plovilo možno vgraditi sistem sladke vode s tušem.
• Plovilo je na voljo v različnih barvnih kombinacijah. Izbirate lahko med belimi, sivimi ali črnimi tubusi, belim, sivim, rdečim ali oranžnim oblazinjenjem in seveda različnimi kombinacijami.

Tehnični podatki:

• Dolžina čez vse: 635 cm
• Notranja dolžina: 435 cm
• Širina čez vse: 254 cm
• Notranja širina: 134 cm
• Kot trupa: 26°
• Premer tubusov: 47 cm - 53 cm
• Število zračnih komor: 6
• Največja obremenitev: 1366 kg
• Največje število oseb na krovu: 13
• Teža plovila (brez motorja): 783 kg
• Največja moč motorja. 150 KM
• Dolžina pogonske osi: XL
• Rezervoar goriva: 140 l
• Kategorija: C

Ogled plovila, dodatne informacije, testna plovba: Burin Boats, tel.: 00 386 40 322 422

V letošnjem letu se ladjedelnica Ranieri International iz kraja Soverato, predstavlja z novostmi tudi v svoji liniji gumenjakov, natančno – z modelom Cayman 23.0 Sport.

Cayman 23.0 Sport je okreten čoln, lahek; približno 700 kg suhe teže, vendar zavidljivih dimenzij s skupno dolžino 7,10 metra in največjo širino 2 metra ter 80cm debelimi tubusi. Z svojo obliko in tehnično dovršenimi linijami, v kombinaciji z največjo močjo 250 konjskih moči zagotavlja odlično zmogljivost in garantira popolno varnosti in udobje.

Krov je bil popolnoma preoblikovan z namenom zagotoviti večje udobje na krovu za vse potnike in je razdeljen na tri različna področja: velika sončna ploščad, udobna zadnja klop in osrednji del, kjer se nahaja glavna konzola.

Premec je značilen – udobna sončna ploščad, katera brez problema sprejme do tri osebe. Dostop do nje je enostaven zaradi dveh stranskih prehodov mimo glavne konzole na kateri je spredaj nameščen udoben in varen sedež, obrnjen naprej proti premcu. Vsi instrumenti in elektronska oprema na konzoli so enostavno nameščeni na prostorni armaturni plošči, ki so zaradi natančne študije oblikovanje zelo lahko dostopni in odlično berljivi.

Voznik čolna in sovoznik sta udobno nameščena v dveh elegantnih sedežih, nameščenih v popolnoma novo stoječo sedežno konzolo, ki omogoča možnost vožnje v tudi v sedečem položaju.

Zadnji del plovila je zasnovan tako, da ga je mogoče prilagoditi na več načinov. Za centralno sedežno konzolo je zložljiva miza, ki je lahko spuščena ali dvignjena. Tudi zadnja klop se lahko spremeni v udobno ploščad za sončenje, s preprostim pregibom sedežne blazine.

Zadnji del elegantno zaključuje navigacijski lok iz INOX materiala, možen tudi v črni izvedbi. V različnih barvah si lahko tudi izberete barvo GELCOAT-a in tako daje možnost, da si izberete kombinacijo po želji, ki bo sovpadala z novim dizajnom tubusov. Priporočamo tudi dodatek »SEADECK«, talna podloga, ki bo poskrbela za še lepši videz plovila, predvsem pa zagotovila dodatno varnost proti zdrsu zaradi mokre podlage.

STANDARDNA OPREMA, ki je vključena pri osnovni različici:

Prodajna cena je 28.500€ + DDV
PROMO CENA – 25.650€ + DDV

Dobava plovila je v začetku leta 2021.

Za več informacij in pridobitev ponudbe, kliknite na novo spletno stran generalnega distributerja za Slovenijo in Hrvaško – podjetje Moto-Nautika, na spletnem naslovu: Cayman 23.0 Sport ali preko maila oz. telefonske številke: +386 (0)2 629 04 01, info@moto-nautika.com

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Plujem po kanalu med otokoma Lanzarote in Fuerteventura, kjer veter neprestano spreminja smer. Teh 5 nmi se zato stalno ukvarjam z jadri in vetrnim pilotom, tako da držim pravo smer plovbe. Danes bo veter pihal bolj v krmo, zato je smer plovbe nastavljena malo bolj nad otok Tenerife, ko pa bom mimo otoka Gran Canaria, bom nastavil kurz naravnost v pristanišče Santa Cruz.

Maria je načrtovala, da me obišče v mesecu februarju, tik preden se odpravim čez Atlantik. Zaradi negotovih razmer s korono pa sva se dogovorila, da pride že januarja, da ne bo tako, kot je bilo spomladi, ko je čakala dve meseca, preden je lahko zapustila Bukarešto. Moral bi odpluti včeraj, da bi bil en dan pred njenim prihodom na otoku. Popravil bi nekaj malenkosti na barki in seveda pobrisal prah v barki. Tik pred sidriščem v Rubikonu je namreč veliko gradbišče in veter je nosil prah daleč naokrog. Tudi puščavski pesek, ki ga vetrovi pogosto prinesejo na Lanzarote, doseže prav vsak milimeter na barki. No, nekaj manjših popravil in čiščenje sem opravil kar spotoma.

Vreme je oblačno in sonce je že zašlo. Čez noč se je veter okrepil. Tudi deževalo je vso noč. Zjutraj, malo po sončnem vzhodu preneha deževati in kmalu so se tudi oblaki porazgubili. Bolj ko je sijalo sonce, manj vetra je bilo, meni pa se mudi. Veter piha še vedno iz iste smeri, zato naravnam smer bolj južno v kanal in upam, da bo kaj več vetra. A kakšne presenetljive razlike ni bilo, zato se sprijaznim s tem, da Marie pač ne bom mogel pričakati na letališču kot v kakšnem hollywoodskem filmu. V najinem »filmu« bo pač malo drugače: Maria bo šla z letališča na avtobus in jaz jo bom počakal na avtobusni postaji, oddaljeni 10 minut pešačenja od marine. Tudi dlje bi pešačil, če bi bilo treba, kajti nobene pretirane želje nimam voziti se z avtobusom do letališča eno uro na drugi konec otoka, plačati za to 7 evrov in se vso pot dušiti pod masko. Na morju diham svež zrak in res težko prenašam masko, ki jo moram nositi na kopnem.

Ura je petnajst in jaz sem malo pred otokom. Zelo rad igram igro prognoziranja časa pristanka. Sam s seboj nekako »stavim«, kdaj točno bom privezal barko na pomol. Daljša je plovba, težja je igra, a tokrat sem bil kar natančen: barko privežem malo čez 16.30, le nekaj minut odstopanja od napovedanega časa. Imam še tri ure časa do Mariinega prihoda.

K sreči so na tem otoku povezave javnega prometa odlične, zato je Maria takoj, ko je dobila prtljago, ujela avtobus in prispela je že malo pred osmo zvečer. Dovolj časa sem imel, da sem nama pripravil slastno večerjo in ohladil šampanjec, ki so mi ga za novo leto podarili v Rubiconu.

Naslednji dan sem na tem otoku moral najti strugarja, ki mi ga je priporočil Augusto. Augusto je namreč rojen na tem otoku in napotil me je k njegovemu prijatelju, ki naj bi mi pomagal najti sončne celice. Pa mu jih na žalost, točno takšnih, kot sem jih potreboval, ni uspelo najti. Mi je pa v petih urah naredil dve aluminijasti ploščici za vetrni pilot. Na Lanzaroteju sem čakal dva meseca na Manuela, pa ni bilo z njim nič. Tudi veliko ceneje je bilo tukaj, tako da je bilo na koncu vse dobro. Skušal sem najti tudi filtre za watermaker, a mi ni uspelo. Precej pogosto se mi dogaja, da imajo v trgovini sicer vse, ampak ravno tistega, kar potrebujem jaz, pa ne!? Da sem po otoku iskal vse potrebne dele za moja popravila, sem moral najeti avto. Precej zgodaj sva šla z Mario na pot in zato nama je popoldan ostalo še nekaj časa za ogled otoka. Povzpela sva se tudi na vulkan, da bi si tam ogledala sončni zahod, vendar sva zamudila. Na cesti je bilo namreč precej prometa, saj so si ljudje z otoka želeli ogledati sneg, ki je zapadel malo pod vrhom. Omislili so si izlet z nekakšnim sankanjem brez sank. Vozili so se z vsem možnim: pod njihovimi zadnjicami je bilo moč videti plastične vrečke, zaščito proti soncu za armaturno ploščo avtomobila, stiroporne deske, deske za otroke, s katerimi se vozijo po valovih. Sank in raznih lopat tu na otoku verjetno ni moč kupiti, čeprav je vrh vulkana zasnežen.

Naslednji dan sva se iz marine prestavila na sidrišče in to spet brez delujoče komande za moč motorja in menjalnik. Pa mi je Augustov prijatelj Juan preskrbel tudi to. Ročko bom zamenjal na sidrišču na severu otoka, ki je od mesta oddaljeno 10 nmi.

Vetra ni od nikoder, zato plujeva na motor. Plujeva mimo sidrišča, kjer so zasidrane same križarke. Ta vrsta turizma je zaradi korone seveda ugasnila. Če bo šlo tako naprej, bodo ti potujoči hoteli kaj kmalu pristali nekje na afriški obali. V zalivu, kjer je sidrišče, ni signala. Sidrišče je namreč obdano z visokim gorami.

Strma obala obeta tudi strmo steno pod morjem in s pričakovanjem dobrega ulova sem se odpravil na ribolov s harpuno. Pa tu nisem srečal niti ene ribe. Ko sem se približal neki skali, me je nekaj opeklo po obrazu, zato sem z ribolovom kar na hitro zaključil.

Po sidrišču se ves dan vlečejo z gliserji in deskajo, a se deskarji bolj kopajo kot deskajo. Neki začetniki pač! Nekdo na jetskiju kot nor kroži po zalivu in pri tem ustvarja valove. Do večera se vse sidrišče izprazni, sonce zaide in tako je minil še en dan.

Naslednje jutro se zbudim še pred sončnim vzhodom in dvignem sidro. Izplujem iz zaliva, ustavim motor in ker je vetra zelo malo, dvignem genaker. Še preden se je sonce popolnoma dvignilo izza morja, nastavim vetrni pilot in si želim, da bi bilo vetra vsaj toliko, da se bo barka premikala, saj na motor nočem pluti, ker zaradi pokvarjenega električnega avtopilota ne bi mogel držati smeri plovbe. In tako je ostalo vse do sončnega zahoda, ko je 10 nmi pred Las Palmasom zmanjkalo vetra. Zagnati je bilo treba Mercedesa in držati krmilo. Sam s seboj znova stavim, kdaj bom spustil sidro: ob 20. uri sva bila na sidrišču pred mestom.

Med plovbo sva z Mario naredila spisek stvari, ki jih moram pripraviti in popraviti na barki. Spisek je čez dan postajal vse daljši in daljši. Nekaj stvari sva celo pozabila napisati, a najbolj pomembnih seveda ne. Naslednji dan tako pokličem Phyllippa, ki pripluje zgodaj zjutraj s čolnom na sidrišče. Oba sva bolj jutranja tipa, saj se vedno zbudiva še pred sončnim vzhodom. Phyllippe je zdaj v marini, saj ima na barki tri Francoze, ki mu plačujejo marino, ki stane tukaj 10 evrov na dan. Eden od Francozov mu je popravil motor, drugi jadra, tretji pa bolj tava naokoli. Phyllippe je videti prav srečen. Pred tem je s tremi ženskami, ki jih je spoznal pred kratkim, malo jadral na južni strani otoka. Verjetno je ta njegova sreča v kakšni povezavi s tem ... Navdušen mi pripoveduje, da je bila ena izmed njih veganka in je pripravljala odlično hrano, seveda brez mesa in sploh brez marsičesa, kar on kot kuhar meni, da je nujno za pripravo okusne hrane. Pošteno me nasmeje že navsezgodaj! Maria še spi – kot vedno. Ona je pač jutranja zaspanka. Parkiram barko ob pomol. Tri barke stran pa je privezan Slovenec Primož, ki skrbno in marljivo obnavlja svojo 15 m dolgo leseno dvojambornico. Tudi on mi skuša pomagati s sončnimi celicami.

Še pred poldnevom sem odmontiral vetrni pilot. S Phyllippom ga odpeljeva do ladjedelnice, kjer sem ga popolnoma razstavil, saj je treba zamenjati teflone na krmilni osi. No, pa smo spet pri krmilu! Ker je petek, danes ne bo nič. V ponedeljek bodo prišli iz neke firme izmerit točne dimenzije za izdelavo novih. Tako zelo špansko, saj sem že navajen. Prav nič se ne bom razburjal, saj imam še precej dela na barki. Brez dobrega in zanesljivega vetrnega pilota ne grem nikamor!

Znova sem pregledal tudi jambor in vse pripone, zvezal baterijo, ki mi jo je dal sosed na pomolu v marini Arrecife. Baterijo sem ločil od vseh in na njo priklopil naftni grelec in pretvornik na 220, kjer mi je bolj priročno polniti prenosnik. Popravil raznih malenkosti kar ne zmanjka ...

Knjiga: Neglede na vse Po mojem brodolomu sem ob neizmerni bolečini izgube, obupa, žalosti in poraza zelo dobro vedel, da sem šel predaleč. Moja jadrnica je potonila na dno Atlantika, z njo so potonile tudi moje sanje obpluti svet. Pa mi je dal Neptun še eno možnost... Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

Adrenalin agilnega gliserja in udobje družinskega čolna nosi ime Saxdor 200 Sport.

Novost ne le na slovenskem, temveč na svetovnem navtičnem trgu, je plovilo Saxdor 200 Sport. Edinstveno kombinacijo adrenalinske plovbe vodnega skuterja in družinskega gliserja je združil v eno večkrat nagrajeni navtični oblikovalec Sakari Mattila. Plovilo je oblikoval v sodelovanju s slovenskim oblikovalskim studiem J&J design.

Saxdor 200 Sport je šest metrov (5,94 m) dolgo plovilo, ki je podedovalo odlične plovne lastnosti plovil Axopar, Aquador, XO in Paragon, ki jih je zasnoval Finec. Kljub svoji športni naravnanosti je izjemno udobno in varno plovilo. Zaradi izjemno strmega kota trupa plovila zagotavlja izjemno mirno plovbo brez nepotrebnega poskakovanja po valovih. K temu pripomore tudi izjemno dolga vodna linija, ki je pri dosedanjih plovilih te dolžine nismo vajeni.

Kompakten adrenalinski paket

Saxdor 200 Sport na šestih metrih dolžine ponuja veliko. Zasnovan je kot adrenalinsko plovilo, ki pa potnikom zagotavlja izjemno varnost. Ima sredinsko postavljeno krmarsko konzolo z visokim vetrobranskim steklom, ki posadko ščiti pred vetrom in vodnim pršem.

Posadki so v osnovni verziji namenjeni trije sedeži, nameščeni sredi plovila. Če potrebujete več sedežev, se lahko odločite za štirisedežno različico, pri kateri sta po dva sedeža nameščena v dveh vrstah. Obe verziji plovila sta na voljo kot odprt čoln ali kot čoln s streho. Lahko izbirate med mehko platneno streho ali pa se odločite za fiksno trdo streho.

Premec plovila je velika sončna ploščad. Če bi bila samo to, ne bi bil nič posebnega. Konstruirana je tako, da jo je možno dvigniti in postane streha dvojnega ležišča. Stranice so sicer platnene, a vseeno nudijo dovolj zaščite pred zunanjimi dejavniki, da bo noč na sidru udobna.

Krma plovila je odprta. Dostop v vodo je enostaven kljub zunajkrmnemu motorju. Na bokih plovila so nameščeni ročaji, ki omogočajo enostavno vračanje na krov plovila.

Za pogon plovila zadostuje en zunajkrmni motor. Za udobno plovbo bo zadostoval tisti s 100 KM, za adrenalinske odvisnike pa je možno namesti najmočnejšo različico s 175 KM. Udobna potovalna hitrost plovila znaša 30 vozlov. Zaradi izjemno majhne teže in odličnih plovnih lastnosti bo poraba pri tej hitrosti znašala zgolj 0,78 l/nmi ali 24 l/h. Najmočnejša različica motorja lahko plovilo potisne do vrtoglavih 45 vozlov.

Tehnični podatki:

• Dolžina čez vse (brez motorja): 5,94 m (19 ft 6 in)
• Širina: 2,29 m (7 ft 6 in)
• Višina (od vodne linije do T-Top strehe: 1,925 m (6 ft 4 in)
• Višina (od voden linije do vrha konzole: 1,816 m (5 ft 11 in)
• Ugrez: 0,72 m (2 ft 4 in)
• Teža (brez motorja): 780 kg (1720 lbs)
• Število potnikov: Bench Seat 4, Scooter Seat 3
• Rezervoar goriva: 110 litrov (29 gal)
• Material trupa: GRP
• Klasifikacija: C, ABYC
• Največja hitrost: 32–45 vozlov
• Streha: Open, Targa, Soft top, Hard Top
• Moč motorja: 100–175 Hp
• Poraba (30 vozlov, motor: 175 KM): 0,78 l/nmi
• Oblika trupa: dvojni stopničasti z naklonom 22,5 stopinje
• Cena z motorjem Mercury 100: 22.320 (brez DDV)

Ogled plovila je možen v salonu Vrtinc Navtika v Ljubljani. Termin lahko rezervirate na tel: +386 41 699 325

Fotoglerija plovila na tej povezavi

Fotogalerija detajlov

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Danes je 29.12., zadnji torek v tem letu.  Zbudil sem se že pred sončnim vzhodom. Včeraj sem od utrujenosti zaspal skupaj s soncem. Augusto, mojster v ladjedelnici v marini Rubicon me je presenetil z novimi terminali za pripone na jamboru. Kako sem se razveselil!  Ker zaradi corone vse zamuja, sem pričakoval, da pridejo šele po novem letu in da bom do takrat brez jambora. Dogovorjeno je bilo tudi, da pride ob treh dvigalo in postavi jambor nazaj na svoje mesto.

Do takrat je bila polovica pripon že pripravljenih. Vsi delavci v marini so odložili svoje delo, da smo pripone pravočasno namestili na  jambor. Morje je bilo znova zelo vzvalovano in postavitev jambora ni bila prav enostavna. Pa nam je vseeno uspelo! Prejšnji teden sem našel tudi varilca, ki zna kvalitetno variti aluminij. Zavariti je bilo potrebno dve aluminijasti plošči, kjer bodo pritrjene vrhnje pripone. Kristjan, ki je specialist za jambore, je imel v delavnici polomljen jambor z barke, ki jo je pred mesecem dni vrglo na bližnjo plažo. S polomljenega jambora, ki je bil namenjen na odpad, je vzel vrhnja terminala, ki sta bila v odličnem stanju. Namestila sva ju in dodatno ojačala vijak z vrha jambora, ki ju zdaj trdno drži. Na vrh jambora sem namestil tudi anteno VHF, saj je prej ni bilo, in stari merilec vetra, ki sem ga dobil kot darilo. Neka stranka v ladjedelnici je zamenjala opremo in starega merilca vetra ni želela več imeti, pa so ga podarili meni. Nič me ne moti, da je star. Stara je tudi  vsa moja oprema na jadrnici, zato se bo lepo podal poleg starega avtopilota.

Na jamboru imam zdaj nove vrhnje pripone,  debeline 10 mm. Prejšnje so bile debele le  8mm. Nove so tudi pripone na drugem križu, debele 8 mm, medtem ko so bile prejšnje 7 mm. Te pripone in še številne druge stvari mi je poklonil Boris Pečar, za kar sem mu zelo, zelo hvaležen. Malo sem jih moral skrajšati, saj so bile namenjene njegovi barki. Zamenjati sem moral tudi eno zadnjo pripono, ki je bila že rahlo načeta s korozijo, saj so tam namestili jeklene objemke,  ko so barko  pred desetimi leti, ko je pristala na suhem, pokrivali z zaščitnimi ceradami.

Medtem sem na sidrišču spoznal Francoza Phyllipa. Ves čas sva prestavljala vsak svojo barko    po  sidrišču, kajti veter je neprestano menjal svojo smer.  Za Božič je pihal veter z juga in morala sva se prestaviti v marino. Phyllipe se je odločil, da bo barko dvignil na suho.  Prosil me je, če mu medtem ko čakam na moj jambor, pomagam obnoviti podvodni del njegove barke. Z veseljem sem mu pomagal. Phyllipe je po poklicu kuhar in vsak dan nama je pripravljal odlično hrano.  Jaz sem lovil ribe, on jih je pa čistil in pekel. Težave so bile le z velikostjo rib oz. njegove ponvice. Ko me je pred dnevi videl, da se oblačim v potapljaško obleko in pripravljam za ribolov, mi je zaklical: »Tukaj imaš mojo ponvico! Vzemi jo s seboj na potop, da boš pod vodo izmeril velikost ribe. Takšne kot mi jih nosiš, krepko presegajo dimenzije ponvice. Lovi samo takšne, ki gredo v mojo ponvico! «

Videti je bilo, da misli čisto zares.  Phyllipe zna biti zelo duhovit, prav zanimiv človek je.   Odraščal je v Braziliji in se nato preselil v Francijo. Njegova starša sta Francoza, bila sta jadralca,  a sta zaradi težav z zdravjem morala jadranje opustiti.  Šele leto in pol ima barko, a je v tem času z njo že veliko preplul.  Star je 55 let in zelo slabo vidi brez očal. Medtem ko smo dvigali barko, so njegova očala čudežno izginila. Nikakor jih ni mogel najti, seveda toliko manj, ker je slabo videl. Pa sva v bližnjem kiosku kupila nadomestna očala. Morda jih bo zdaj lažje našel. Phyllipe tudi sliši slabo, pravzaprav brez slušnega aparata sploh ne sliši. Pravi, da mu to kar ustreza tudi pri jadranju, saj ga noben ropot ne moti.  

Ker nimam denarja za varen privez v marini, sem na sidrišču. Tu pa so neprestane težave in prepiri: mečejo sidra čez sidra in nekdo mi je z mojega malega gumenjaka ukradel veslo. Ker nimam motorja, je veslanje z enim veslom precej mučno in zamudno. Phyllipe mi je sicer posodil njegovo veslo, ki pa je precej daljše, tako da je vse skupaj videte precej smešno.

Pred dnevi je zapihal močan veter – kalima, ki nosi pesek s Sahare. V popolnoma jasnem vremenu sonca ni bilo videti več in vse se je poskrilo na varno.

Za božični večer so me delavci iz marine povabili na zabavo.  Najprej  smo nazdravili v bližnjem baru, nato pa smo se vsi skupaj prestavili v ladjedelnico, kjer nas je čakala odlična paela. 

Danes me čaka veliko dela, saj moram pritegniti vse pripone, namestiti bum, vse vrvi speljati tako kot so bile prej, namestiti vsa jadra in barko pripraviti na plovbo.  Nameravam odjadrati  v Las Palmas, kjer bom uredil še nekaj stvari na barki.  Življenje tam bo verjetno tudi cenejše kot tu. Tudi Phyllipe namerava tja.  Še vedno ne vem, kje bom dočakal novo leto. V mestu Playa Blanca je precej pusto, saj ni skoraj nič turistov. V mestu je odprt le en hotel, polovica restavracij in barov je zaprta.  Včeraj sva se s Phyllipom  dogovorila, da mu  pomagam pobarvati barko, on pa mi bo pomagal z jadri in priponami. Skupaj nama bo delo uspelo opraviti precej lažje in hitreje. In če nama vse uspe po planu, bo šla njegova barka še danes nazaj v vodo, jutri pa morda odplujeva  v Areciffe in novo leto pričakava tam skupaj s prijatelji. 

Knjiga: Neglede na vse Po mojem brodolomu sem ob neizmerni bolečini izgube, obupa, žalosti in poraza zelo dobro vedel, da sem šel predaleč. Moja jadrnica je potonila na dno Atlantika, z njo so potonile tudi moje sanje obpluti svet. Pa mi je dal Neptun še eno možnost... Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

Razmišljate o nakupu svojega prvega motornega čolna, ali pa želite – v duhu filozofije sodobnega časa ‘manj je več’ – svoje večje in za uporabo in vzdrževanje zahtevnejše plovilo zamenjati za nekaj enostavnejšega, priročnejšega, zabavnejšega, ne nazadnje tudi cenejšega? Saxdor na vaše želje odgovarja s povsem novim plovilom Saxdor 200 z dobro domišljeno kombinacijo preproste uporabe in praktičnosti vodnega skuterja ter varnosti in udobja kompaktnega motornega čolna.

Saxdor Yachts kot blagovna znamka je sicer novo ime na tržišču cenovno dostopnih vrhunskih motornih čolnov, a za njo stoji poznani in večkrat nagrajeni oblikovalec Sakari Mattila, ki je v preteklosti ustanovil in oblikoval prodajne uspešnice Axopar, Aquador, XO in Paragon. Z novim sodobnim konceptom se jim zdaj pridružujejo čolni Saxdor, katerih oblikovanje in inženiring je Mattila zaupal svetovno priznanima slovenskima oblikovalcema, bratoma Jakopin (J&J design). Čolni Saxdor so tako tudi plod domačega znanja.

Kaj čolne Saxdor dela privlačne in zanimivejše od konkurence?

Sakari Mattila odgovarja:

»Od nekdaj sem občudoval italijanski dizajn, ameriško funkcionalnost, francoske cene in nemško kvaliteto,«

kar je že samo po sebi prepričljiva kombinacija za dober nakup, a čolni Saxdor imajo še eno zelo pomembno prednost, ki še posebej pride do izraza v našem Jadranskem morju: novi Saxdor 200 omogoča izjemno udobno vožnjo po razburkanem morju. Zaradi domišljeno oblikovane dolge vodne linije ter prepoznavnega 22,5-stopinjskega dvojno stopničastega ostrega trupa odlično zareže v val. Za razliko od čolnov, ki po valovih ropotajo, nabijajo in nam lomijo kosti, nas Saxdor pelje mirno, mehko, udobno, in to ne glede na moč motorja.

Na slovensko tržišče januarja prihajata oba modela Saxdor 200, osnovni in nekoliko močnejša izvedba Sport. Gre za 6-metrski čoln, ki dokazuje, da je za ugodno ceno mogoče dobiti kakovosten, dobro oblikovan, vsestransko zmogljiv čoln, ki odlično pluje tudi v slabših vremenskih razmerah. Poleg tega ponuja še udobno prenočišče za dve odrasli osebi.

Z začetno ceno 22.320 evrov brez DDV z motorjem Mercury s 100 konjskimi močmi, skupaj z minimalnimi stroški vzdrževanja, Saxdor 200 uresničuje sanje tako novincem v navtiki kot tudi izkušenim morjeplovcem. Vstopni čoln z motorjem 100 KM je zmožen hitrosti 32 vozlov, najmočnejši zunajkrmni motor s 175 KM pa doseže največjo hitrost več kot 45 vozlov. Pri zmerni hitrosti 25 vozlov nas bo navdušila tudi skromna poraba zgolj desetih litrov goriva. Plovilo je zaradi svoje majhne teže (približno 780 kg) enostavno za transport na prikolici ter poceni za vožnjo in vzdrževanje.

Novi čolni Saxdor so bili že takoj po predstavitvi deležni velikega zanimanja in tudi potrditve v navtični javnosti. Saxdor 200 je dobitnik najprestižnejše navtične nagrade – mednarodne nagrade Best of Boats – v kategoriji ‘Best of Beginners’: »Saxdor 200 Sport združuje udobje in enostavnost uporabe z varnostjo in udobjem kompaktnega motornega čolna. Saxdor 200 je dinamičen čoln. Vožnja je enostavna in varna, manevriranje v marini pa je izjemno preprosto – odlična izbira za vaše novo plovilo.«

Saxdor 200 Sport je nominiran tudi za evropski motorni čoln leta 2021 – ‘European Powerboat of the year 2021’ – kot eden izmed petih čolnov, nominiranih v kategoriji do 8 metrov. Splošni kriteriji so izdelava, varnost, kvaliteta plovbe, dizajn, razporeditev prostora in razmerje med ceno in zmogljivostjo. Žirijo evropske nagrade za motorne čolne sestavljajo novinarji in glavni uredniki devetih evropskih navtičnih revij.

Saxdor 200 je bil nedavno predstavljen tudi v najuglednejši evropski reviji za motorne čolne Motorboat & Yachting Magazine, kjer ga je Hugo Andreas opisal kot »najbolj vznemirljivo novo znamko motornih čolnov zadnjih let«, ter dodal: »Je hiter, stilsko dovršen, zabaven za vožnjo in veliko bolj praktičen kot katerikoli vodni skuter. Ponuja neverjetno dobro vrednost za svojo ceno, saj je videti, se obnaša in tudi daje vtis veliko dražjega plovila. Ne morem se spomniti nobenega drugega čolna, ki bi ponujal vsaj približno toliko zabave za takšen denar.«

Podjetje Vrtinc Navtika, zastopnik in prodajalec čolnov Saxdor, zanje ponuja tudi možnost charter managementa.

Več informacij in prijava na poskusno plovbo: Vrtinc navtika d.o.o.

Podrobno o plovilu Saxdor 200 Sport

Tropski ciklon Yasa se je znesel nad otočjem Fiji. Močno deževje in vetrovi, ki so dosegali hitrosti okrog 260 km/h, so uničili več otokov. Najhuje je prizadet otok Vanua Levu, na katerem prebiva 140 tisoč prebivalcev.

Vetrovi in močno deževje, ki jih je prinesel tropski ciklon Yasa, so divjali vse do današnjega jutra na otočju Fiji. V jutranjih urah se je neurje odmaknilo in šele sedaj bodo vidne posledice. Otočje je leta 2016 zajel še nekoliko močnejši tropski ciklon, v katerem je umrlo najmanj 40 oseb, več tisoč ljudi pa je ostalo brez domov.

Po meteoroloških poročilih je veter dosegal hitrosti 260 km/h, v sunkih tudi do 300 km/h, valovi pa so bili visoki tudi več kot 15 m.

Na južnem delu otoka Vanua Levu je več jadralcev, kolegov slovenskega jadralca Jasmina Čauševiča. So v rednem stiku, zato jim je uspelo poslati mu nekaj fotografij. Pred prihodom ciklona so se s svojimi plovili skrili v kanale in plovila privezali na mangrove. Jasminov kolega Sasha, ki je s svojim plovilom na južni strani otoka, je imel srečo. Ciklon je temu delu otoka prizanesel. Z instrumenti na plovilu je izmeril le 30 vozlov vetra.

Prestižna X4⁰ je poleg že osvojenega naslova European boat of the year 2020 v Performance Cruiser kategoriji osvojila še naslov Cruising world – Boat of the year 2021 prav tako v kategoriji Performance Cruiser. Za naslov sta se potegovali še plovili Arcona 435, Beneteau Oceanis 40.1 in X-Yachts X4⁰.

X4⁰ odlikujejo izjemne jadralne lastnosti istočasno pa je udobna tudi za družinska križarjenja. Tako lahko zadovolji strastne tekmovalce na regatah ter tudi bolj umirjene jadralce, ki jim je poleg hitrega jadranja pomembno tudi udobje v notranjosti plovila. 

Ocenjevalci so kot pomembne izpostavili še naslednje lastnosti: gre za eno redkih jadrnic letos, ki ima dovolj vitel, da med jadranjem ni potrebno izmenjevati vrvi na vitlih, škota, ki je speljana do tal v kokpitu in zato omogoča dobro kontrolo nad veliko površino jader, ki jih jadrnica ima ter navijalec genove skrit pod palubo, kar naredi palubo »čistejšo« in prostornejšo.

Osnovna izvedba je na voljo za nekaj več kot 270 tisočakov.

Besedilo: Nataša Kolega

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Vedrim v Roscoffu z barko na suhem. Vetrni pilot sem že prvi dan odmontiral in ga prestavil v delavnico, kjer so mi dodelili mesto, saj dežuje vsak dan, včasih po ves dan, včasih pa ponoči ali podnevi. Epoksi, ki sem ga nanesel na krmilo pilota, se mora sušiti sedem dni in tako sem imel ogromno časa, da sem opravil še veliko drugih del na barki. Poleg tega pa je moji punci Marii, tisti z roza puloverjem z otoka Lanzarote, le uspelo zapustiti Bukarešto in je z avtobusom na poti v Francijo. Avtobus po prišel čez dva dni v Brest, kamor jo bom šel počakat z vlakom. Nazadnje sva se videla februarja na Nizozemskem. Potem nama je korona prekinila stike za skoraj osem mesecev, pa se nama bo zdaj le uspelo spet srečati, tokrat v Franciji. Nestrpno pospravljam barko in skušam narediti čim več opravil do njenega prihoda. Oba se veseliva srečanja in vsaka ura traja dvakrat dlje kot sicer. Čas se vleče kot tiste zadnje milje, preden po dolgi plovbi prispeš v pristanišče.

V marini sem postal zelo domač, dobro sem se razumel z lastnikom marine in z vsemi tamkajšnjimi delavci. Med pavzo smo s pomola skupaj lovili ribe – oni s palico, jaz pa na preprost način: samo z laksom in trnkom na koncu, kar se je izkazalo včasih celo bolje: ujel sem nekaj malih brancinov in dve malo večji oradi. Na trnek sem vedno nataknil neke školjke, kot mi je svetoval starejši ribič, s katerim sem lovil vsako jutro še pred sončnim vzhodom. Lovila sva vsak dan skupaj, vse dokler ni izgubil ključev, ki so mu verjetno padli v vodo. Z avtomobilom se je vozil vsak dan iz nekaj kilometrov oddaljene vasi do pristanišča in ker ni imel rezervnih ključev, je moral dati izdelati nove, kar je trajalo kar nekaj časa. Njegov avtomobil je namreč ostal na tistem parkirišču kar nekaj časa, njega pa od takrat nisem več videl.

Ko je končno le prišel dan Mariinega prihoda, sem se odpravil na avtobusno postajo. Mimo se je prav takrat pripeljal lastnik marine, me ustavil ter me vprašal, kam sem namenjen.

»V Brest, moja Maria prihaja iz Bukarešte,« mu vesel odgovorim. Povabi me s seboj, saj živi v Brestu, zato sem bil na postaji že dve uri pred njenim prihodom. Mario se počakal seveda v baru na avtobusni postaji. Avtobus je prišel z dveurno zamudo, zato sva morala po izkrcanju takoj odhiteti na železniško postajo, da ujameva še zadnji vlak. Časa za romantiko ni bilo prav preveč, njene torbe pa so tudi tehtale kar nekaj kilogramov in pot do železniške postaje ni bila tako kratka. Ko sva le ujela vlak in se posedla, sva se končno naužila radosti srečanja. Ko pa sva prispela v mesto, sva zamudila zadnji avtobus za vasico Roscoff, zato sva najela taksi, saj bi bilo hoje z vsemi temi torbam več kot za eno uro. Maria pa je bila seveda po dvodnevni vožnji v natrpanem avtobusu iz Bukarešte že povsem brez moči. Ko sva le prispela v marino, je sledilo presenečenje: nisem ji omenil, da je Orplid na suhem in bila je začudena, zakaj je taksi ustavil na velikem parkirišču in ne pred marino. Razložil sem ji, da je pač prišlo do nesreče in da bo barka tu še nekaj dni, kar je ni prav nič razveselilo. Pa sem ji razložil, da sem pravzaprav zelo vesel te nesreče, saj bova morala tako ali tako počakati, da se nevihta Alex pomiri, mesto v marini pa imam zaradi poškodbe zastonj.

Že naslednji dan sva se lotila skupnega dela: ona je pobarvala vso palubo s še enim slojem barve proti zdrsu, jaz pa sem prebarval podvodni del in spoliral še stranice barke, tako da se je spet svetila kot nova. Izdelal sem tudi nosilec še za drugi tangun in uredil še nekaj malenkosti. Delo na barki me veseli, saj tako urejam svoj dom in ob tem se počutim srečen.

Med temi opravili me je vsak dan prišel pozdravit starejši Nizozemec in mi začel pametovati: to tako, to tako, imam novo aplikacijo, takšno in takšno ... Neprestano me je spraševal, ali imam za posodit to in tisto ... Joj, kako sem ga bil sit!!! Komaj sem zapustil Nizozemsko, kjer sem imel takšnih ljudi čez vrh glave, pa se spet pojavi drugi ...

Po desetih dneh bivanja na suhem sem se dogovoril, da barko spustimo nazaj v vodo, a je vse skupaj odpadlo, saj je začelo močno deževati in tudi veter se je močno okrepil. Poleg tega pa so morali dvignili iz vode barko, ki je imela polomljeno kobilico, saj je lastnik barke na poti v marino zadel ob skale. Kljub dvižni kobilici se kobilica ni zapirala in prišlo je do tega, da je obvisela samo še na eni strani, kjer je bila pritrjena. Z marinerom, ki mi je poškodoval moj avtopilot, pa sva se dogovorila, da mojo barko spustimo v morje naslednji dan, česar sem bil še bolj vesel: še ena noč v tej marini zame zastonj. Ta marinero je bil rojen v Ameriki, njegov dedek pa je iz Črne gore, iz Tivata. Tik pred vojno je zgradil barko in z družino odplul čez ocean v Ameriko. Tam je imel trgovino s sladkarijami »Candy shop«. Nekega večera, ko se je odpravljal s trgovine domov, sta ga dva temnopolta bandita ustrelila in pobrala ves denar iz njegove blagajne. Prijeli so ju po dveh dneh iskanja v javni hiši, kjer sta veselo zapravljala ukraden denar. Končala sta v zaporu. Njegov oče je na dan usmrtitve teh dveh lopovov stal pred zaporom s steklenico whiskyja in čakal, da luči javne razsvetljave začnejo mežikati. Takrat je popil zadnjo kapljo whiskyja in steklenico razbil ob pločniku. Po 11. septembru in napadu na dvojčka, je ta marinero odšel v Francijo, kjer se je poročil. Povedal mi je, da po 11. septembru od Amerike ni ostalo kaj veliko, zato se je odločil, da jo zapusti.

»Zdaj živim tu in sem srečen,« mi razlaga, medtem pa se je na njegov trnek prijel ogromen ligenj, ki sva ga kasneje v delavnici stehtala: 2,3 kg.

Naslednje jutro so barko končno spustili nazaj v vodo in naju s pomožnim čolnom pospremili do pomola, kjer bova počakala, da se nevihta Alex dokončno poleže. Izbral sem si mesto ob pomolu, čim bolj oddaljeno od Nizozemca, a sva bila še vedno na istem pomolu, zato je vsakič, ko se je sprehajal mimo, potrkal na barko in iz dolgočasja vsakič razlagal kakšno zgodbo. K sreči je deževalo in se zato ni zadrževal prav dolgo. V primeru, da sem ga povabil v barko, pa ga je bilo nemogoče odsloviti. Tudi če sem ob njegovih pripovedih zehal in že skoraj zaspal, ga to ni prav nič ganilo ali mu dalo vedeti, da je res že čas, da odide. Prav reči mu je bilo treba, naj vendarle že gre in bo povedal še kaj kdaj drugič. Zaradi njega sem že komaj čakal, da izplujeva iz Roscoffa in ko se je to le zgodilo, sem se počutil spet svobodnega. Pred menoj pa je nov izziv: zdaj na barki nisem več sam in ne vem, kako se bo to obneslo. Po vsej tej samoti se bo treba verjetno nekako privaditi, pa se mi zdi, da ne bo prav enostavno. 

Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek