Walter Teršek

Walter Teršek
Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Alicante - Valencia

Aprila sem se vrnil v Alicante na barko, saj se doma nikakor nisem mogel privaditi na gorski zrak. Na barki sem opravil razna dela, od barvanja palube do urejanja notranjosti itd. Skratka krajšal sem si čas, saj jambora, ki sem ga naročil decembra, še vedno ni v Girono. Medtem sta se napovedala dva prijatelja, ki me prideta obiskat v Valencio, kjer je marina zelo poceni in mi je tako ali tako na poti do Katalonije, do mesta San Feliu, kjer naj bi zamenjal jambor, zato se 27. aprila odpravim iz Alicanteja in v mrzlem vetru odjadram nazaj, ustavim se spet v malem mestecu Moraria, kjer se spet privežem na pomol, kjer sem lansko leto izkrcal Tonyja. Po kratkem sporu z marinerom zaradi tega, ker se nisem javil pred vplutjem na VHF postajo (saj v tej marini se nikoli ni bilo treba).

Walter Teršek

Spet se odpravim v skate park in nato v posteljo, saj je budilka nastavljena na šesto uro zjutraj. Za čuda se ne zbudim prvi, temveč drugi in pred mano odrine velika jahta z rusko posadko, s katero zjutraj skupaj spijemo kavo. Vreme je sončno, samo vetra je mogoče preveč in točno, ko bom prišel okoli rta, bo zapihal močan maestral, proti kateremu bom moral pluti vse do Valencie. 15 nm pred Valencio se veter obrne točno iz Valencie in proti mestu bo treba pluti v orco. Za vsako miljo se trudim pluti čim bolj ostro proti vetru, saj je ura že pozna in sonce bo počasi zašlo vetra pa tu čez noč v tem letnem času nikoli ne zmanjka in hočem vpluti v marino, še preden bo popolna tema. Tolčem proti valovom proti vetru, valovi zalivajo vso palubo, tudi v kokpitu se sem in tja pojavi kakšen pljunek in veter na barko ne nosi samo morske pene, ampak tudi mamljiv vonj sveže pečenega mesa iz mesta, ki je videti tik pred mano, pa je vendar še vedno oddaljeno 5 nm. Ko le naredim zadnji obrat barke, nastavim naravnost med obe označbi za vhod v pristanišče, ki ga ščitijo 5-metrski zidovi, na katerih se zbira mladina in kjer se v poletnih mesecih veselo mečejo z betonskih sten. Verjetno je to mesto tudi tisto, kjer mladina prvič v življenju poskusi cigaretni dim in alkohol in bog ve kaj še drugega.

Privežem barko na pomol pred bencinsko postajo in se javim v pisarni, nato prestavim barko na privez, ki mi ga dodelijo in tu počakam do naslednjega jutra, dokler se ne prikažeta moja prijatelja.

Valencia - Barcelona

Walter Teršek

Po enem dnevu posedanja po precej dolgočasni Valencii se vsega skupaj naveličamo. Pozno popoldne grem javit v marino, da gremo z barko en krog in da bi plačal račun, ki je znašal za 2 dni 24 evrov. Odpluli smo iz pristanišča in se poigravali z genakarjem, v rahlem vetru nismo vedeli, v katero smer bi pluli, zato smo pluli z vetrom in ves ta čas smo imeli namen, da se vrnemo v pristanišče. Nato Matic pravi, kaj pa če naju z Dejanom pelješ na Ibizo, saj smo blizu, ne? Preverim vremensko napoved, nič oblakov, vetra bo dovolj in čez nekaj minut odgovorim, zakaj pa ne, in že smo dvignili še glavno jadro in barko usmerili proti glavnemu mestu otoka Sant Antonio, kamor smo pripluli okoli 8. ure zjutraj in vrgli sidro v manjšem zalivu. Celo noč smo imeli vetra dovolj in krajšati smo začeli jadra že pred sončnim zahodom genaker je bil že zdavnaj zvit in genova je bila ob 11. že zvita do polovice, glavno jadro pa na zadnji krajšavi. Celo noč smo imeli vetra okoli 30 kn točno z boka, tako da so valovi v kombinaciji z vetrom barko pošteno premetavali. Ob sončnem zahodu se je veter popolnoma umiril in morali smo motorirati zadnjih 15 nm.

Kasneje smo se prestavili pred mesto Evissa in na poti do tja je pot vodila spet čez plitvino med Formentero in Ibizo. Med tem časom, ko sem bil v Torrevieji, sem spoznal oba kapitana na 50 m aluminijasti jambornici z najvišjim jamborom na svetu. Kapitana sta bila Črnogorca in povedala sta mi zgodbo, kaj se je naredilo prejšnji posadki, ko so vrgli sidro pred Formentero in presekali optično povezavo za internet in to, ko je bila sezona na vrhuncu. Oba otoka sta ostala brez internetne povezave 7 dni. Nobena blagajna na obeh otokih ni mogla delovati in škoda za turizem je bila ogromna. Po štirih dneh zibanja v velikem zalivu pred Evisso smo morali odpluti nazaj v Valencio. Vremenska napoved ni bila odlična in veter je pihal vso noč še bolj kot pred štirimi dnevi. Smer vetra je bila iz Gibraltarja, veter je s sabo prinesel tudi primerne valove in kmalu smo pluli po globokih grebenih valov. Vso noč sem presedel v kokpitu in opazoval valove in avtopilota od Luxeri Marina, kako je brezhibno in brez težav barko držal v popolni smeri kljub močnemu vetru in valovom. Na vsake toliko časa, ko je bila barka na vrhu vala, je iz vala skočil delfin, ki ga je nato osvetlila zelena navigacijska luč na premcu barke. Ob sončnem zahodu smo bili že 20 nm pred Valencio in kmalu za tem smo vpluli v pristanišče in se privezali pred pisarno.

Spet se prijavim v pisarni, kjer se mi pošteno nasmejijo, saj sem, ko smo odpluli, rekel, da gremo z barko samo en krog. Nas pa ni bilo nazaj šest dni.

Spet se privežem na isti pomol. Dejan in Matic sta imela naslednje jutro letalo, jaz pa sem odplul proti mestu San Feliu. Jadrati sem začel z vsemi jadri, ki sem jih cel dan krajšal in krajšal, dokler se veter ni ustalil. In pri 45 kn se je končno nehalo in tako je ostalo vse do jutra. Čez noč je močno deževalo, glavno jadro je bilo spet na zadnji krajšavi, genove manj kot polovico in barka je rezala valove gosto meglo v jutranjih urah. Natančnih navtičnih kart mi je že zdavnaj zmanjkalo in to že pri plovbi med Sardinijo in Majorko. V Balearskem morju je polno ploščadi, ki ne delujejo več, na nekaterih od njih ne svetijo več niti luči, vpisane so v navtične karte GPS, ki pa jih pač nimam, zato so oči celo noč na pecljih. Popoldne sem že pred Barcelono in do mesta San Feliu imam še 120 nm za mano pa se približujejo nevihtni oblaki, zato kontaktiram mojega prijatelja iz Barcelone, ki mi je omenjal pristanišče malo pred Barcelono, kjer se lahko ustavim za 8 ur in se primerno odpočijem, ne da bi plačeval marino, zato vplujem v pristanišče, kjer polirajo ogromne jahte. Ko se privežem, začnejo padati velike kaplje dežja, zato o sprehodu skozi mesto niti ne premišljujem in se vržem naravnost v posteljo.

Barcelona - Gibraltar

Walter Teršek

Zgodaj zjutraj izplujem in nastavim kurz proti San Feliu, cel dan od vetra ni ne sluha ne duha, popolna bonaca, zato cel dan poležavam na palubi, ob dveh zjutraj pa se že privežem na ribiški pomol, kjer počakam do jutra in se nato prestavim v marino, kjer me čaka mesto. Iz mesta San Feliu sem odplul čez 5 tednov, čakanje in čakanje na jambor mi je paralo živce in vseh drugih zapletov niti nočem omenjati, da ne omenim tega, da me je žepar oropal in sem ostal brez telefona in vseh drugih stvari, ki so bili v tistem žepu. Odplul sem nazaj proti Torrevieji, kjer sem prijatelju Daveu iz Anglije obljubil, da se vrnem in ga obiščem. Dave je bil starejši možakar, ki je svoje življenje pustil v Angliji in se preselil na manjšo barčico v marino, službo pa je imel v sosednji zgradbi, kjer je bil šef njegov prijatelj prav tako iz Anglije. Plovba do Torrevieje ni bila nič posebnega, razen tega da me je sredi noči v megli spet pri Barceloni skoraj povozila kruzerka Simphony off the See, ki sem jo lansko leto srečal na Majorki. Spet sem se ustavil v pristanišču mesta Moraria, kjer sem se čez noč odpočil po tridnevni plovbi, nato pa nadaljeval pot do Torrevieje. Bil je julij in v Balearskem in Gibraltarskem morju tedaj ni prav veliko vetra, zato sem več ali manj občudoval bonace in krasne sončne zahode. Ko sem se vrnil v Torreviejo, sem barko parkiral na dodeljeni pomol, kjer sem izkrcal vse stvari, ki so potrebne popravila (gumenjak) in še isti večer imel težave z varnostnikom in njegovim podivjanim dobermanom (češ da kradem iz barke, ker sem pozno popoldne prestavil gumenjak iz barke na pomol). Zjutraj v pisarni rešim težavo, dvignem pošiljko, ki me je čakala in v kateri je bil nov telefon, tako da sem spet vzpostavil stik z zunanjim svetom. Naslednje jutro sem barko prestavil na sidrišče in tam je tudi ostala 14 dni.

V delavnici pri Daveu sem pomagal pri različnih delih in po marini, kjer sem opravljal dela na jamborih in vozil nekaj bark na dnevne izlete kot skiper. V tem mestu sem se počutil kot doma, vendar sem vedel, da bom moral odjadrati z naslednjim vetrom. Pred tem so mi v delavnici še podarili posebno izdelano ležišče za mojo barko, tako da sem lahko spal v normalni postelji. Poslovil sem se od vseh in odhod ni bil enostaven kot vedno.

Odplul sem v jutranjih urah in kmalu je to mesto ostalo samo še velika črna črta na obali. Natanko v tem mestu sem po dolgem času začutil, da na svetu še vedno obstajajo dobri ljudje. Zakrpali so mi gumenjak, podarili nov akumulator za sidrni vinč, podarili po meri narejeno ležišče, zakrpali nekaj starih jader in me sprejeli kot svojega, kar pri Angležih nikoli ni enostavno.

Walter Teršek

Odplul sem proti Almerimaru, kjer sem pozdravil kapitana švicarske jadrnice Artemist, ki lani ni prišla do Gibraltarja zaradi popolnega spora med posadko in kapitanom. Po enem dnevu imam tega kraja dovolj in naslednje jutro že izplujem iz mesta in kurz nastavim proti Malagi. Medtem sem se sidral v vseh mogočih zalivih in krajih. Zaradi brezvetrja je vsa plovba postala predvsem kičasta in z njo sončni zahodi. Zgodilo se ni prav nič posebnega, razen tega da mi je rapalo na ribiški palici ujel galeb, jaz pa sem se vsaj pol ure čudil, zakaj mi stalno sledi jata galebov, nakar sem le ugotovil, da se mi je ujel galeb, ki sem ga moral izvleči na palubo in ga osvoboditi rapale za tuno in tako sva ostala oba brez slastne večerje.

Na kratko sem se ustavil v manjšem mestu malo pred Malago, katerega imena si nisem niti zapomnil, saj sem mesto zapustil še isti dan, ker se mi je zdelo popolnoma nezanimivo in nastavil kurz na Gibraltar.

Na srečo sem imel na tej poti dovolj vetra in sem si lahko odpočil ušesa od ropota mojega motorja in v Gibraltar prijadral po polnoči. Vedno sem si želel jadrati mimo skale Gibraltarja, vendar ne tako pozno, da pred sabo nisem videl ničesar. Na vsake toliko časa me je obkrožil gumenjak obalne straže, sedaj španske, nato angleške, kar se mi je zdelo popolnoma normalno. Ko sem vplul v zaliv, sem moral jadrati med velikimi ladjami, ki so prečrpavale nafto, in nato na koncu zaliva ob letališču vrgel sidro in se odpravil spat, zjutraj se je veter obrnil in celo sidrišče se je prestavilo v marino z mano vred. Tu sem spet srečal kapitana ogromnega katamarana iz Argentine. Pred mano je Atlantik za mano pa Sredozemlje. Čakanje na ugodno vreme je trajalo devet dni. V tem času sem si ogledal Gibraltar in zapisoval zanimive zgodbe skupine ljudi, ki sem jih spoznal na trgu. S tem sem si krajšal čas, saj čakanje v mestu, kjer nikogar ne poznaš, mi je precej poznana zgodba. Pred mano je nova izkušnja, ki se je izredno veselim in zaradi nje tudi težko zaspim.

 

Knjiga: 10 m svobode 

Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti.
Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot.

Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

 

< Palma de Malorca – Alicante   Gibraltar – Lanzarote >

 

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

 

 

Sreda 29 Apr 2020

Ranieri Cayman 35 Trofeo

Ranieri Cayman 35.0 Executive, atraktiven gumenjak z dolžino 11 metrov in širino 3,80 metra. Prostorno in elegantno plovilo lahko poganjata dva motorja z skupno močjo 900 konjskih moči in ob tem nedvomno zagotavljata visoko zmogljivost.

Notranjost Ranieri Caymana 35.0 Executive vključuje dvojno kabino in 4 ležišča. Gumenjak nam razkrije značilno lastnost Ranierijevih oblikovalcev – to je velika pozornost do neskončnih podrobnosti in malenkosti, ki obogatijo že tako bogat čoln z standardno opremo.

V sprednjem delu je udoben tridelni osrednji naslonski sedež z vgrajenimi zvočniki in stereo sistemom. Premec se nadaljuje z ogromno sončno ploščadjo. Krmilna konzola je razkošna in ponuja ogromno prostora za navigacijski sistem, stikala, števce, ipd.

Proti zadnjemu delu od atraktivnega in modernega črnega loka, se oblikuje značilna klop v obliki črke U in kot podobno pri Cayman 27.0 Sport Touring modelu, tudi 35.0 Executive ponuja možnost vgradnje zložljive mizice. Zagotovo pa bodo potniki na plovilu zadovoljni s t.i. jedilnico, ki ponuja plinski štedilnik z dvema gorilnikoma, koritom s pipo iz nerjavečega jekla in pripravljenim prostorom za hladilnik.

Premer Orca-Panel tubusov znaša 65cm in se loči na 8 prekatov. Plovilo lahko maksimalno sprejme 24 potnikov.

Cayman 35.0 Executive je zasnovan z HIS tehnologijo (Hull Innovative System) in opremljen z t.i. »Active Suspension System«, ki skrbi za to, da zmanjša vpliv hrupa iz okolice, ter s tem poskrbi da je vožnja prijetna in nudi najboljše ugodje.

Ranieri Cayman 35 Trofeo - pripravljen na izdobavo takoj!

V ceni čolna je vključeno:

DOLŽINA: 10,80M,
ŠIRINA: 3,8M,
TEŽA: 3200 kg,
4 postelje, 2 kabini, do 24 oseb, 8 komor
VGRAJEN REZERVOAR GORIVA: 610 lit,
REZERVOAR VODE: 150 lit

  • Elektro sidro,
  • Seadeck imitacija tikovine po celotnem čolnu.
  • kuhinja- inox pipa in umivalnik,
  • luči,
  • radio+4 zvočniki,
  • 2 stopnički
  • miza,
  • ležalna plošča z blazinami,
  • Luxury oblazinjenje komplet čolna,
  • 220V/110V elektrika,
  • HIS sistem trupa 2x ,
  • 2 barvne tube,
  • kompas,
  • 12V vtičnica,
  • USB vtičnica,
  • hidravlika volana,
  • električna hupa,
  • volan "special edition",
  • panoramsko okno
  • notranji hladilnik

Dodatna oprema:

  • zunanji hladilnik pod konzolo, barva trupa in površja gel coat, barva tube
  • »bow thruster« spredaj v trupu
  • led komplet razsvetljava zunaj in znotraj v čolnu
  • dodatni sistem za akumulatorje
  • predpriprava za klimo
  • merilec verige vgrajen displej na konzolo
  • inox veriga in sidro
  • inox bimini tenda ki se pospravi v sedežno
  • Luxury blazine po celem čolnu
  • navigacija Simrad 12" EVO3
  • VHF RS30
  • Black kit....

Kabina: 2 spalnici, ločena kopalnica z wc, v dnevnem prostoru vgr. hladilnik, led luči, okno, panoramsko okno iz zadnje spalnice, ...

MOŽEN TUDI OGLED PLOVILA!

Kontakt: info@moto-nautika.com   02/629 04 00  (Lea Resnik), več o plovilu na: Ranieri Cayman 35.0 Executive

Sreda 22 Apr 2020

Walter Teršek

Walter Teršek
Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Palma de Majorca - Ibiza

Nad otokom Majorca sem bil popolnoma presenečen. Je kot mala Slovenija: ravnice, gorovje z dvema velikima jezeroma, reke in morje. Po tritedenskem raziskovanju je bil že čas, da se odpravim naprej. S Tonyem sva se medtem spoprijateljila in prosil me je, če lahko z mano jadra do Gibraltarja, kjer se bo vkrcal nazaj na barko Artemist. Glede na to, da se na obali dobro razumeva, sem privolil. Pojasnil sem mu nekaj pravil, ki veljajo na moji barki. Naslednje jutro je bilo sončno, vremenska napoved odlična in napovedan veter iz JZ, s katerim bova jadrala proti Ibizi.

Ko se vrnem iz WC-ja na barko, me Tony že čaka v popolni jadralni opremi: dolge hlače, visoki čevlji, jadralna jakna … oblečen popolnoma preveč glede na današnji dan. Nasmeji me že navsezgodaj, vprašam ga, ali greva na Antarktiko, on pa ves začuden strmi vame. Tako v smehu zapustiva mesto Palma de Majorca in odplujeva proti Ibizi.

Toda težave so se začele že prvi dan najine skupne plovbe. Eno izmed pravil na moji barki je namreč, da na barki ni alkohola. Tony je bil mačkast že od prejšnjega večera. Da sva prišla iz zaliva do točke, kjer bi dvignila jadra, sva motorirala. Sedel sem na palubi pod jamborom in si lupil svoje jabolko za zajtrk. Čudno se mi je zdelo, da sva iz zaliva prišla tako hitro. Prestavim se v kokpit in opazim, da so obrati motorja na 3000. »Si ti prestavil ročico?« vprašam Tonyja. Prepričljivo mi odgovori, da ne. Nič mi ni jasno, ročico prestavim nazaj na 2000 obratov in sedem v kokpit. Opazujem Tonyja, njegovo hojo po barki iz kabine v kabino in vedno, ko je stopil iz kabine, je s tistimi širokimi jadralnimi hlačami zataknil ročico in jo prestavil vse nižje. No pa imamo razlog, zakaj so bili obrati tako visoki. Pojasnim mu, naj pazi, a ni pomagalo kaj dosti, vse dokler nisva motorja ugasnila in dvignila jadra.

Jadrala sva z vsemi jadri in Tony je ves navdušen opazoval barko, kako drsi po vodi in brez problemov skače po valovih. Jadrala sva s povprečno hitrostjo 7,4, nad čimer je bil navdušen kot mali otrok. Barka, na kateri je jadral prej, je bila daljša od moje za 2 m, a počasnejša za 2 vozla. A navdušenje ga je kmalu minilo, naveličano in utrujeno se je splazil v kabino v špici. Vsaki dve uri je pomolil glavo skozi okno in vprašal, kje sva. Moj odgovor je bil: »Na barki, na morju in to je dobro!« In vsakič sem mu rekel, da imava do otoka še 10 milj. Kot takrat ko sem bil otrok, in sem mamo na poti do morja nenehno spraševal, kdaj bomo na morju. Njen odgovor je bil vsakič isti: še pol ure.

Med jadranjem se je nekako odpel levi peterc, zato sem barko nastavil ostro proti vetru na drugo stran naravnost proti zalivu na severnem delu otoka, kjer bova vrgla sidro. Vremensko napoved za vsak zaliv mi je napovedoval prijatelj z Norveškega, ki je bil strasten jadralec in meteorolog, zelo moder človek, ki je na svoji barki naredil svoj elektromotor in svojega starega volva vrgel iz barke. Sodeloval je tudi v skupini, ki je razvijala novo vrsto vetrne turbine.

Ko prijadrava za otok, je bila ura že pozna in pred sabo nisva videla nič, razen luči iz manjše vasice ob obali, ki se je dvigala visoko v breg otoka. Veter se je umiril. Pokličem Tonyja, naj se prikaže iz kabine, saj bova spustila jadra in ker nimam točnih kart teh zalivov, bo moral stati na premcu in opazovati, kaj je pred nama in kdaj naj pritisnem na daljinec za sidrni vinč. Ko najdeva mesto za sidranje v ozkem zalivu, ki je bil z vseh strani obdan s pečinami, je bila ura že deset. Utrujen sem se namenil v posteljo, Tonyju pa je spet zadišal alkohol in ker ga na barki ni bilo, se je odločil, da bo šel na obalo. Prosil me je, naj mu napihnem gumenjak.

»Si ti normalen, sredi noči naj ti pumpam gumenjak, da boš šel ti na pivo?« sem mu ogorčen zabrusil. Seveda je odplaval – v tisti mrzli vodi, proti vetru, z ogromno nepremočljivo torbo, se na obali preoblekel v suha oblačila in se odpravil iskat prvo gostilno. Vrnil se je pozno ponoči s steklenico vina in še vso noč ropotal po barki.

Zjutraj se zbudim ob osmih in ob jutranji kavi opazujem miren zaliv ter nevihtne oblake, ki prihajajo izza otoka. Izkoristim še lepo vreme, splezam na jambor in pripnem peterca nazaj. Ravno ko sem se hotel spustiti z jambora, se je na palubi pojavil Tony, ki je hodil bo barki in me pošteno zamajal na jamboru. Tik pred nevihtico zapustiva sidrišče in obplujeva otok po vzhodni strani, kjer naletiva na točo. Jadrava z malo genove in se počasi pomikava ob obali. Sidro vrževa pred mestom Eieissa, kjer bova počakala dva dni na ugoden veter, nato pa nazaj proti celini. Zaradi konca sezone je bilo mesto popolnoma prazno in nič kaj posebnega ni bilo za ogled. Tony je nenehno tečnaril, kdaj greva jadrat. To je neverjetno, si mislim in mu rečem: »Ko si na kopnem, piješ in me sprašuješ, kdaj greva jadrat, ko pa jadrava, sprašuješ, kdaj bova na obali. Nato se pa še spraviš na večerno kopanje! Bova že šla, ko bo veter pravi!«

Po dveh dneh dolgčasa sva dvignila sidro in zgodaj zjutraj odplula, saj sem hotel biti čez plitvino med Ibizo in Formentera, še preden veter začne pihati in točno tako je bilo. Ko sva priplula čez plitvino, je začel veter in dvignila sva glavno jadro na drugo krajšavo, genovo pa odvila do polovice. Jadrnica je plula v orco točno proti rtu Cap del Nau, veter piha s hladnega Atlantika skozi Gibraltar in narašča iz ure v uro. Tony je kot po navadi v svoji kabini ali pa opleta po palubi s svojimi širokimi hlačami in sprašuje, kdaj bova tam. Odgovorim mu, da bova danes precej pozna, še 10 nm. Ker je sonce že zašlo, veter pa postaja vse močnejši, se odločim, da spremenim smer. Barko obrnem proti Dinei, kjer pozno ponoči vplujeva v marino in se priveževa na bencinski pomol. Jaz se utrujen odpravim v posteljo, Tony pa, kot je bilo pričakovati – v mesto.

Zbudim se zgodaj zjutraj in se odpravim na ogled gradu na vrhu mesta, kjer si privoščim »kavo z razgledom«. Ko se vrnem, me na pomolu čaka policija in revežu Tonyju ne pustijo z barke na WC, češ da ni njegova barka in da se nisva prijavila v pisarni marine. Ves konflikt brez problemov rešimo z bankovcem za 20 evrov, midva pa odplujeva iz marine proti mestu, kjer se je vedno ustavljal Jure Šterk, ko je plul tod mimo. To mesto z imenom Moraria je precej majhno, z majhnim sidriščem in manjšim mestnim jedrom. Priplujeva in se priveževa na pomol. Tonyju sem objasnil, da se tukaj najino skupno jadranje konča in naj se jutri zjutraj odpravi na avtobus za Gibraltar. Moja svoboda je bila na preizkušnji, na lastni jadrnici sem se počutil kot jetnik in jadranje je izgubljalo svoj smisel. Jadrati z nekom, ki mu neprestano nekaj manjka in za povrh ob tem še pametuje, je bilo zame nevzdržno. Zato sem se odločil, da je to treba rešiti na najbolj enostaven način, prej preden pride do večjih prepirov in izbruhov. Vse skupaj je namreč postajalo podobno situaciji, ko si v nekem manjšemu prostoru ujet z osebo, ki je ne preneseš.

Medtem ko je Tony pripravljal svoje stvari, sem se odpravil v skatepark. Tonyju sem zaupal in pustil sem ga, da v miru odide. Ves dan sem se zamotil v lepem skateparku, pozabil na uro in na vse skupaj. Pozno poldan sem se vrnil na barko, ki je bila za čuda pospravljena, tudi lijak je umil, česar sicer ni nikoli naredil. Z njegovim načinom kuhanja kave je bil umivalnik namreč vedno umazan. Na mizi mi je pustil sporočilo, na katerem je pisalo: Srečno pot, ugoden veter itd., zraven pa je pustil steklenico whiskyja z zadnjim požirkom, ki ga je namenil meni. Verjetno jo je ves čas nosil s seboj …

Ibiza - Alicante

Naslednje jutro sem se odpravil proti Alicanteju. Vreme je postajalo vse bolj hladno in neprijazno, vsak dan dež. Premišljeval sem, kje bi lahko pustil barko čez zimo in se vrnil domov. Plul sem ob obali, ki je precej poseljena in polna marin, na vsakih 30 nm je bila kakšna. Plul sem od ene do druge in spraševal za ceno priveza za pet mesecev. Navsezadnje sem našel najcenejšo in najboljšo v mestu Torriveja, kjer sem barko pripravil na zimo. S težavo sem zaklenil barko in se odpravil na avtobus do letališča in nato domov. Vse do aprila sem ostal v Sloveniji, vse dni delal in spet varčeval denar, nato pa sem se s prvim toplim vremenom vrnil na barko.

 

Knjiga: 10 m svobode 

Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti.
Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot.

Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

 

< Cagliari – Palma de Majorca   Alicante - Gibraltar >

 

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

 

Sreda 22 Apr 2020

Alfastreet 28 Cabin

Alfastreet Marine 28 Cabin -  Funkcionalnost brez kompromisov

28 Cabin je gliser, zasnovan za začetnike in navtične eksperte, ki združuje vrhunsko vrhunski design in uporabnost. 

28 Cabin je mediteranski tip plovila, ki na svojih 9,79 m dolžine in 2,97 m širine ponuja izredno funkcionalen in prostoren kokpit ter dovršen izgled konzole, kjer so uporabljeni posamezni elementi iz avtomobilske industrije.

Konzola je na razpolago v tikovi ali usnjeni izvedbi izgled pa je zaključen z LED ambientalno osvetlitvijo.

Poudarek je predvsem na uporabnosti, zato tudi kokpit ponuja 3 različice sedišč, enostaven prehod na premec ter prostoren prehod v kabino. Kabina je opremljena tudi s kopalnico, kjer se nahaja WC, tuš ter umivalnik, obenem pa je prostor opremljen s funkcionalnimi omaricami. Čeprav je kabina manjša v primerjavi s kokpitom, nudi  udobno ležišče za 2 osebi in dovolj odlagalnega prostora. 

Motorni prostor je prostoren in omogoča vgradnjo enega ali dveh vgradnih motorjev, obenem pa je pokrov motorja dobro izkoriščen in  opremljen z dodatno veliko blazino za ležanje. 28 Cabin ponuja poleg pestre standardne opreme možnost vgradnje dodatne opreme in možnost personalizacije posameznih delov.

Patentirana hidravlična streha s 5-letno garancijo in vgradnimi drsnimi vrati je skorajda obvezna oprema tega plovila, saj ponuja dodatno senčenje, ščiti pred dežjem in umazanijo, obenem pa ni potrebno nameščati  pokrivala, saj je plovilo v zgolj 30 sekundah pripravljeno za uporabo.

Model je razpoložljiv z električnim, bencinskim in diesel motorjem in omogoča vgradnjo dveh motorjev maksimalne moči 600 konjev. Hidrodinamični trup je zasnovan tako, da omogoča maksimalni izkoristek pogonov pri najnižjih obratih in posledično manjšo porabo goriva. Ta dinamičen gliser ima odlične plovne lastnosti in garantira izredno stabilnost na vodi. S svojo prostornostjo ter uporabnostjo je primeren tako za dnevne izhode kot tudi daljše počitnice na vodi. Za vse, ki vam je na prvem mestu funkcionalnost, vas ta model ne bo razočaral.

Tehnični podatki:

  • Dolžina čez vse: 9,79 m
  • Dolžina trupa: 8,61 m
  • Širina: 2,97 m
  • Teža: 4300 kg
  • Ugrez: 0,75 m
  • Število oseb: 10/12
  • CE Certifikat: B/C
  • Motor: 400 KM – 600 KM – 25 KM (zunajkrmni)
  • Rezervoar za gorivo: 500 l (+150 l opcija)

Torek 21 Apr 2020

Ameriška ladjedelnica San Juan Yachts, ki jo poznamo po izdelavi luksuznih plovil, je predstavila svoje prvo plovilo namenjeno predvsem ribolovu. Model SJ32 je luksuzen ribiški čoln, ki je ekskluzivno na voljo samo z zunajkrmnimi motorji Honda.

Ladjedelnica je prototip predstavila prvič v lanskem letu, letos pa je prvo plovilo iz serijske proizvodnje prikazala na salonu plovil v Miamiju. V ladjedelnici so se odločili za sodelovanje z izdelovalcem motorjev Honda, ki bodo ekskluzivno dobavljivi z njihovimi plovilu. Odločitev za to potezo je bila enostavna. Motorji Honda BF250 z inteligentnim sistemom Shift and Throttle so zadnja evolucija motorjev tega japonskega proizvajalca in zagotavljajo izjemno zanesljivost, moč in ekonomično porabo goriva.

San Juan Yacht SJ32 je natančno izdelano plovilo visokega razreda in izjemnih plovnih lastnosti, ob tem zagotavlja izjemne užitke med ribolovom. Poleg izjemno elegantne oblike je plovilo predvsem funkcionalno. Zadovoljil bo tudi najbolj zahtevne ribiče, ki ribolov jemljejo skrajno resno. Plovilo ima centralno konzolo pokrito s trdo streho. Krmarju je namenjen visok zložljiv sedež, ki omogoča udobno in stabilno oporo telesu v sedečem ali stoječem položaju. Pod krmarjevim sedežem je prostor za hladilnik, za njim pa klop, kamor se lahko namestita dva potnika. V levem in desnem boku so prostori namenjeni shranjevanju ulova, v krmnem delu pa je prostor za hranjenje žive vabe.

Premec je namenjen udobni plovbi. Prednji del komandne konzole ima dva velika sedeža z nasloni za roke, v levem in desnem boku premca pa še dve klopi, ki omogočata udobno namestitev štirim osebam.

Na testni plovbi se je pokazalo, da sta Hondina motorja odlična izbira. Plovba je bila udobna, manevriranje s plovilom zanesljivo in natančno, najvišja hitrost, ki so jo dosegli, pa je znašala preko 50 vozlov. S pomočjo sistema krmilne palice je bilo otročje lahko tudi manevriranje v pristanišču.

Tehnični podatki:

  • Dolžina čez vse: 9,75 m
  • Širina: 3,25 m
  • Rezervoar goriva: 1100 l
  • Rezervoar fekalij: 140 l

Več informacij:

Torek 31 Mar 2020

Highfield Sport 560, Burin Boats

Gumenjak Highfield Sport 560 je februarja doživel svojo svetovno premiero na zagrebškem salonu plovil.

Highfield Sport 560 je izjemno robusten gumenjak modernih oblik, vrhunske izdelave in izjemnih plovnih lastnosti. Namenjen je družinskim izletom v zalive, ribolovu ter hitrim transferom. Trup je izdelan iz aluminija, tubusi pa so lahko iz lažjega PVC-materiala ali iz visokokakovostnega in vzdržljivega hypalona. Komandna konzola je postavljena na desno stran, levo pa je prehod med krmo in premcem. Komande motorja so nameščene v desnem delu, volan pa v levem delu konzol. Krmarjevo mesto je zato na sredini plovila, kar zagotavlja najbolj optimalno razporeditev teže, tudi ko je na krovu samo ena oseba. Krmarju je namenjen visok krmarski stol. Sedež je zložljiv in omogoča udobno plovbo v stoječem ali sedečem položaju. Na hrbtišču stola so masivna oprijemalna ročica, stojali za pijačo in zložljiva mizica. Na krmi se preko celotne širine razteza udobna klop, na katero se lahko namestijo tri osebe.

Premec plovila je dvignjen visoko. Ima velik predal namenjen shranjevanju sidra, sidrne verige in vrvi in služi kot platforma za enostavno in varno sestopanje s premca plovila. V prednjem delu je še sedež za eno do dve osebi. Dodaten zložljiv sedež je nameščen na prednjo stran krmarske konzole. S pomočjo dodatne blazine lahko kompleten premec spremenimo v prostorno sončno ploščad.

Na plovilo lahko namestimo motor z močjo do 115 KM. Za običajno plovbo bo zadostoval že šibkejši s 100 KM. V ceni standardnega modela je že všteta športna krmarska konzola, športni krmarski sedež, integriran krmni sedež, EVA teak in električni paket. Za tubuse iz hypalona, navigacijski lok, karbonsko konzolo in Nisida volan pa bo treba seči globlje v žep.

Gumenjak je do meseca septembra 2020 na voljo le pri slovenskem zastopniku plovil Highfield Burin Boats d.o.o.

Tehnični podatki: 

  • dolžina: 5,60 m
  • širina trupa: 2,43 m
  • motor: 86 KW -115 KM (max)
  • št. oseb na krovu: 12 (max)

Cena:

  • PVC tubusi: 15.784 EUR 
  • Hyplon tubusi: 19.542 EUR

Več informacij: Burin Boats d.o.o., (031) 643 033

Ponedeljek 30 Mar 2020

Pardo Endurance 60

Novo motorno jahto Pardo Endurance 60 bo ladjedelnica predstavila v letošnjem letu.

Linija Endurance iz ladjedelnice Cantiere del Pardo je revolucionaren koncept sinergije med časom in prostorom na morju, ki bo spremenila način plovbe na daljših križarjenjih. Jahta bo zagotavljala primerne hitrosti plovbe, majhno porabo, varno in tiho plovbo in bo namenjena predvsem daljšim križarjenjem.

V ladjedelnici so se posvetili izdelavi trupa, ki bo zagotavljal izjemne plovne lastnosti pri hitrostih plovbe med 10 in 12 vozli in bo plul kot izpodrivno plovilo, a bo vseeno sposoben pluti s hitrostjo 25 vozlov z enako učinkovitostjo kot gliserji. Za pogon so izbrali pogon Volvo Penta IPS, ki zagotavlja enostavno krmarjenje, je zanesljiv in robusten.

Plovilo bo v dolžino merilo 18 m (60 čevljev), široko bo več kot 5 m, zaradi česar bo lahko dosegalo visoko hitrost plovbe med glisiranjem in hkrati zagotovilo veliko prostora v notranjosti plovila.

Oblikovanje plovila je minimalistično, s čimer so povečali izjemno dobro povezanost notranjosti plovila z zunanjostjo. Da bi zagotovili čim več prostora za gibanje na prostem in povezali plovilo in posadko z okolico, bo imelo plovilo bočne stranice, ki se bodo lahko odprle, povečale površino in povezale plovilo in morje.

Tehnični podatki:

  • Dolžina čez vse: 18,00 m
  • Dolžina trupa: 16,50 m
  • Širina: 5,10 m
  • Ugrez: 0,80 -1,20 m
  • Teža plovila: 30 t
  • Rezervoar goriva: 2500 l
  • Motorji: 2 x Volvo IPS 700 (2 x Volvo IPS 800 - opcija)

Vir: pardoyachts.com

Ponedeljek 23 Mar 2020

Ladjedelnica Brig je predstavila nov model gumenjaka s trdim dnom z oznako Eagle 6.7. Gumenjak je bil premierno predstavljen na salonu plovil v Zagrebu.

Model Eagle 6.7 je naslednik legendarnega predhodnika. Novinec je podedoval vse najboljše lastnosti predhodnika, z novimi rešitvami pa se je preoblikoval v najboljši družinski gumenjak na svetu v tej velikosti.

Majhne spremembe lahko pomenijo velike razlike

Prenovljen je trup plovila, ki je oblikovan povsem na novo. Ima poglobljeno obliko črke V, kar mu zagotavlja še boljše plovne lastnosti, stabilnost in bolj natančno manevriranje.

Na krmi je nov eleganten navigacijski lok. Nanj je možno namestiti različne senzorje, luči ali zastave.

Eagle 6.7 ni le izjemno hiter gumenjak. Je tudi izjemno odziven in ekonomičen. Tubusi so nameščeni nekoliko višje, kot so bili pri prejšnjem modelu. Povečano je tudi krmno zrcalo, zaradi česar lahko na plovilo namestimo motorje z dolžino noge XL, kjer je izbira motorjev bogatejša.

Komandna konzola je prostorna. Omogoča namestitev instrumenta vse do velikosti 9" oziroma 22,5 cm. V celoti je zaščitena z elegantnim steklom, ki hkrati nudi dobro zavetrje krmarju.

Tehnični podatki:

  • Dolžina plovila: 670 cm
  • Širina plovila: 255 cm
  • Višina plovila: 220 cm
  • Premer tubusov: 55 cm
  • Število komor: 5
  • Število oseb: 11
  • Teža praznega plovila: 780 kg
  • Teža opremljenega plovila: 1210 kg 
  • Največja obremenitev: 1160 kg
  • Minimalna moč motorja: 115 KM
  • Največja moč motorja: 225 KM
  • Kategorija: C
  • Rezervoar goriva: 191 l
  • Rezervoar vode: 45 l
  • Dolžina pogonske noge: 25''

 

 

Gumenjak je že na ogled v salonu plovil As Boats, d. o. o. Rezervirajte termin ogleda na: 02 608 41 41.

 

Četrtek 05 Mar 2020

Zagrebški sejem Navtike, ki ne poteka na vodi, ostaja eden izmed največjih navtičnih sejmov na Hrvaškem. Zaradi bližine slovenske meje vedno pritegne številne slovenske razstavljavce in obiskovalce.

Letošnji salon je bil največji do sedaj. Potekal je v kar devetih paviljonih Zagrebškega velesejma in zavzemal 20.000 m2 površin. Letos so se predstavili kar 404 razstavljavci iz skupno 26 držav.

Letos je bilo predstavljenih več kot 300 plovil, kar je 7 odstotkov več kot na zagrebških salonih do sedaj. Predstavljene so bile štiri svetovne premiere in 13 hrvaških premier.

Svetovne premiere

Med svetovnimi premierami smo si ogledali nov model gumenjaka Highfield 560 Sport. Gre za izjemno robusten, a eleganten gumenjak z aluminijastim dnom. Do letošnje jeseni bo na voljo zgolj pri slovenskem zastopniku te ladjedelnice Burin Boats. Drugo razstavljeno plovilo, ki ga v Sloveniji prav tako zastopa Burin Boats in je dvignilo največ prahu na salonu Boot v Düsseldorfu, je Beneteau Oceanis 30.1. Gre za najnovejši model iz te francoske ladjedelnice, ki je prepričal evropsko navtično javnost in si prislužil naziv Evropsko plovilo leta 2020.

Med gumenjaki si je bilo možno prvič ogledati tudi plovilo Brig Eagle E6.7. Plovilo, ki ga v Sloveniji zastopa As-Boats, d. o. o., je luksuzen in eleganten družinski gumenjak namenjen udobnim plovbam na najlepše plaže. Ima izjemno globok V profil, kar mu zagotavlja odlične plovne lastnosti, enostavno upravljanje in izjemno stabilnost. Bogata oprema na čolnu poskrbi za izjemno izkušnjo, udobje in varnost plovbe.

Med manjšimi plovili namenjenimi dnevnim križarjenjem je bil premierno prestavljen Marinello Fisherman 17 Black edition. Plovila v Sloveniji zastopa podjetje C&G Navigator s Ptuja. V sodelovanju s sicilijansko ladjedelnico Marinello so izdelali drugo generacijo plovila Fisherman 17, ki se ponaša z najbolj prestižno opremo in materiali v svojem razredu. Plovilo bo na voljo zgolj pri slovenskem prodajalcu in še to v omejeni količini.

Slovensko podjetje Moto Nautika je predstavilo gumenjake Grand vse od dolžin 3,4 pa do 8,5 m. Na njihovi stojnici so bili na ogled tudi prestižni gliserji italijanske ladjedelnice Ranieri.

Zunajkrmni motorji

V Zagrebu se je tudi letos predstavilo podjetje Fred Bobek, d. o. o., iz Vodic, generalni zastopnik in prodajalec zunajkrmnih motorjev Honda, ki so letos postali tudi uradni zastopnik za to blagovno znamko v Sloveniji. Predstavili so motorje moči 2,5 KM pa vse do 250 KM. Kot zastopnik za gumenjake Marlin so predstavili tudi model 790 v kombinaciji z zunajkrmnim motorjem Honda BF250XRU, ki je bil na salonu na voljo po izjemno ugodni, sejemski ceni, zgolj 42.900,00 EUR (brez DDV).

Med zunajkrmnimi navtičnimi motorji je bila predstavljena nova blagovna znamka Hidea. Proizvajajo zunajkrmne motorje z močjo 2,5 do 60 KM. Motorji so proizvedeni v kitajski tovarni v Hangzhou, kjer lahko letno izdelajo neverjetnih 100.000 motorjev.

Na razstavnem prostoru japonskega proizvajalca Yamaha je bil razstavljen impozanten zunajkrmni motor Yamaha XTO 425U, ki razvije osupljivih 425 KM in je eden izmed najmočnejših zunajkrmnih motorjev na trgu. S prostornino 5,6 l in ceno okrog 60.000 EUR bo nameščen na večja plovila, ki jih v zadnjih letih vse bolj pogosto poganjajo zunajkrmni motorji.

Med večjimi plovili je veliko pozornosti pritegnilo plovilo Pearlsea 40 HT/Coupe iz hrvaške ladjedelnice. Z elegantnimi barvami, odlično razporeditvijo in kakovostnimi materiali bo nedvomno želja marsikaterega navtika, ki si želi razkošnega križarjenja med hrvaškimi otoki.

Fotogalerija

Sobota 29 Feb 2020

Francoska ladjedelnica Beneteau je napovedala izdelavo novega modela jadrnice Oceanis Yacht 54.

Nova jadrnica bo dopolnila ponudbo v razredu velikih jadrnic in stopila ob bok večji sestri Oceanis Yacht 62. Zgrajena bo na izjemno uspešnem trupu jadrnice First Yacht 53, a v manj športni izvedbi. Po predvidevanjih bodo jadrnico predstavili na letošnjem salonu plovil v Cannesu.

Jadrnica, ki bo izdelana na osnovi hitrega trupa modela First, bo prilagojena uporabi družin in jadranju na odprtih morjih in oceanih. Jadrnica bo ponujala izjemno udobje, izdelana bo iz luksuznih materialov in bo omogočala hitro in enostavno gibanje po krovu tako na sidru kot med jadranjem. Za 17 m dolg trup so se odločili zaradi številnih izjemnih plovnih lastnosti, velikega volumna in možnosti implementacije praktičnih rešitev tako na krovu kot pod njim.

Revolucionaren kopit

Model Oceanis Yacht 54 bo imel izjemno zanimiv krov. To bo kombinacija najboljših prednosti, ki jih prinašata centralna postavitev in krmna postavitev kokpita. Rešitev zagotavlja izjemno veliko prostora za dvema krmilnima kolesoma, enostavno gibanje po plovilu in največji občutek varnosti na krovu med jadranjem. Če dobro pogledamo krov plovila, opazimo, da kokpit predstavlja več kot tretjino celotne površine krova.

Enostavno jadranje

Jadrnica je projektirana tako, da omogoča izjemno enostavno navigacijo in manevriranje, enostaven dostop do krme plovila in plovbo z manj številno posadko. Kljub temu da govorimo o 17 m dolgi jadrnici, je prilagojena dvočlanski posadki.

Jadrnica bo imela vgrajen sistem Easy Sailing s Ship Control, ki omogoča upravljanje plovila preko tabličnega računalnika. Sistem Dock & Go bo poskrbel za enostavne manevre v pristanišču s pomočjo komandne palice, Harken AST pa bo poskrbel za avtomatsko nastavljanje jader glede na navidezni veter ter premikanje prednjega jadra med prečenjem.

Jadrnica bo na voljo v standardni izvedbi z ugrezom 2,5 m in opcijskim, za plovbo po plitvejših morjih, ki bo potrebovala zgolj 1,95 m globine morja. Na voljo bosta tudi dve vrsti jambora, klasičen ali navijalen. V krmnem delu plovila je garaža, v katero bo možno shraniti 2,4 m dolgo pomožno plovilo.

Luksuz in udobje v notranjosti

V ladjedelnici zagotavljajo, da bo nova jadrnica držala obljubo in ponudila vrhunsko izdelavo notranjosti, moderno in toplo atmosfero ter izjemno mero naravne svetlobe, ki bo v plovilo vstopala skozi velika bočna in strešna okna. Prve skice notranjosti nakazujejo elegantne, a čiste in enostavne linije. Plovilo bo možno naročiti v dveh različnih izvedbah. V obeh primerih bo jadrnica imela tri kabine, izbirati pa bo možno med dvema oziroma tremi kopalnicami. Lastniška kabina bo imela otočno posteljo, ki bo v širino merila 160 cm.

Tehnični podatki:

  • Dolžina čez vse: 17.16 m
  • Dolžina trupa: 15.98 m
  • Dolžina vodne linije: 15.40m
  • Širina: 4.99 m
  • Ugrez (standard): 2.50m - T kobilica
  • Balast: 4.5 t
  • Višina nad vodno gladino: 24 m (Vključno z antenami)
  • Teža: 16,600 kg (prazno plovilo)
  • Rezervoar goriva: 400 l
  • Rezervoar vode: 720 l
  • Motor: 80 HP/110 HP
  • Pogon: Sail drive
  • CE certifikat: A12/B14/C16
Aluminijasti navijalni jambor
  • Glavno jadro: 63 m2
  • Samodejni jib: 51 m2
  • Genoa 105% : 55 m2
  • Code 0: 123 m2
  • Asimetrični spinaker: 210 m2
Klasični aluminijasti jambor (+1,80m)
  • Glavno jadro : 83 m2
  • Samodejni jib: 56 m2
  • Genoa 105%: 70 m2
  • Code 0: 135 m2
  • Asimetrični spinaker: 260 m2

Več informacij pri uvozniku plovil Beneteau za Slovenijo: Burin Boats.

Petek 28 Feb 2020

Stran 13 od 45