Novice

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Sidrišče pred marino Rubicon se je izpraznilo. Tudi barke, ki so bile na muringu, so lastniki prestavili v marino, kar je pomenilo,  da se moram prestaviti tudi jaz. Novo leto se ni pričelo tako kot so mi ga vsi zaželeli, ampak prav nasprotno. Izgubil sem bančno kartico in v gotovini sem imel le 10 €. No, vseeno bolje kot lani v tem času, ko sem v brodolomu izgubil vse.  Pošiljka, ki so mi jo poslali od doma,  se je izgubila na poti. Potem so jo le našli,  a je še vedno nimam. Kup komplikacij s carino, čeprav smo v EU, ampak vsak po svoje razume brezcarinsko unijo. V pošiljki je tudi moja stara genova, ki mi jo je Rado popravil. Brez jadra pa jadranja ni! Upam, da kmalu dobim težko pričakovani paket, saj v ponedeljek nameravam nadaljevati pot proti  otoku Tenerif.

Prijatel Phyllippe je zapustil otok pred tremi dnevi. Zdaj sem tu ostal sam. Prav lepo sva se ujela s Phyllippom: jaz sem lovil ribe, on pa je kuhal. Odličen kuhar je! Skupaj sva hodila v mesto, kjer sva si kupila najnujnejše stvari,  ki se dobro priležejo ribam.  Običajno sem nalovil brancine, na Silvestrovo pa sem ujel ribo, ki ji tukaj pravijo mero. Dolga je bila nekaj več kot 60 cm in je tehtala nekaj kilogramov. Phyllippe jo je pripravil za novoletno večerjo,  ostalo je je še za nekaj kosil.  Prvega januarja sem se odpravil  na ribolov in iz vode  potegnil skoraj meter dolgo barakudo. Prav hvaležen sem bil morju za ta odličen ulov, saj sem barakudo prodal za 30 €.  Tako se je moje novo leto pričelo z začetnim kapitalom 40 €! Še dobro, da znam loviti, lačen ne bom, sem in tja bom tudi kaj prodal, pa bo šlo.

V tem tednu sem se posvetil  jamboru  in barki, saj je na njej kar naprej potrebno kaj urediti. Sedaj, ko so pripone nameščene in jambor spet stoji na barki, se počutim veliko boljše in počasi bom lahko odkljukal  vse naloge, ki jih beležim v moji delovni knjižici.  Najbolj pa me muči rezervni del za vetrni pilot:  še vedno ni narejen in kot kaže tudi ne bo.  Čakam ga že dva  meseca in sem tako zelo jezen na človeka, ki mi je obljubil, da ga bo izdelal, da me misel na to vedno znova spravi v slabo voljo. Ko pa pomislim kako je, če ti pogori hiša, se spomnim kako je bilo lani meni, ko se mi je potopila jadrnica,  jeza se razblini in mu oprostim.  Odločiti se bom moral ali naj novi rezervni del naročim iz Nemčije, kar bo verjetno trajalo tudi vsaj mesec, glede na to da se je čas potovanja za pošiljke izjemno podaljšal...   Moje prečkanje   Atlantika visi na tanki nitki, ki jo prede čas, ki neusmiljeno beži. Na   Kanarskih otokih
pa je čas zadnja stvar, za katero se  ljudje tu sekirajo!

Zdaj, ko  je barka privezana v marini, sem namestil nazaj viharni flok in glavno jadro, povezal z vhf postajo novo vhf anteno, ki je sedaj na vrhu jambora. Potrebno je bilo napeljati ves kabel po barki in ga speljati na določeno mesto, kar je vedno zabavno. Zamenjal sem tudi vse naftne filtre in se poglobil v čiščenje barke od zunaj in od znotraj.  Nekaj dni pred novim letom pa sem celo uspel očistiti rjavi tank za odpadno vodo iz lijakov, saj je iz odtokov že precej smrdelo. Prav nič prijetno opravilo, pa sem zato toliko bolj vesel, da sem tudi to smrdečo zgodbo končal pred novim letom.

Phyllippe mi je  iz Las Palmasa sporočil, da je tam sidrišče precej bolj zaščiteno in da mu je tam zelo všeč, zlasti še, ker se sedaj lahko na obalo odpravi s pomožnim motorjem, ki sem mu  ga popravil.  Oba pomožna motorja je imel pokvarjena. Enega sem mu popravil, drugega mi je podaril  in z njim še vedno izgubljam živce.  Ravno pravšnje darilo zame – za krepitev živcev.  Zdaj imam vsak dan delo s tem motorjem: Avgusto mi je v ladjedelnici pripravil sod z vodo, kjer se lahko igram z mojim novim nedelujočim motorjem. Ko že mislim, da deluje, znova nekaj odpove.

azmišljam, da ga je verjetno Phyllippe s svojim »orlovim« vidom in sluhom  sam popravljal, pa pri tem izgubil polovico uplinjača. Ne vem – naj ga vržem za staro železo ali pa ga na barki uporabim kot dodatno težo, na kar sem sicer  alergičen. To navado imam še vedno od  Lady Ivane, iz katere je občasno letelo ven čisto vse, česar nisem potreboval. Tudi Orplid je že precej lažji kot je bil takrat, ko sem ga kupil, saj vse skupaj sortiram in stvari, ki jih ne potrebujem, mečem proč ali pa podarim.  Sem pa sedaj v veliki dilemi: stare pripone so še vedno dobre in  ne morem in ne morem jih vreči proč, saj jih hočem imeti za rezervo in jih bom tudi imel! Kam pa naj jih shranim, pa še vedno ne vem. No, bom že našel pravo mesto.

Na tem malem otoku se ne zgodi kaj dosti. Življenje teče mirno in predvsem počasi.  Kalima je prenehala, saj se je veter obrnil in sedaj piha jugo. Čez nekaj dni bo pihal močan zahodnik, kajti na Atlantskem oceanu se znova obeta neko neurje. Stanje s corono je takšno kot lani: nič se ni spremenilo, tudi corone ni na otoku in  življenje poteka povsem normalno, če odštejemo nošenje  mask.

Knjiga: Neglede na vse Po mojem brodolomu sem ob neizmerni bolečini izgube, obupa, žalosti in poraza zelo dobro vedel, da sem šel predaleč. Moja jadrnica je potonila na dno Atlantika, z njo so potonile tudi moje sanje obpluti svet. Pa mi je dal Neptun še eno možnost... Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

• Heron: Algeciras (Gibraltarski zaliv), 3. del
• Heron: Algeciras (Gibraltarski zaliv), 2. del