 |
|
Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.
|
Danes je 29.12., zadnji torek v tem letu. Zbudil sem se že pred sončnim vzhodom. Včeraj sem od utrujenosti zaspal skupaj s soncem. Augusto, mojster v ladjedelnici v marini Rubicon me je presenetil z novimi terminali za pripone na jamboru. Kako sem se razveselil! Ker zaradi corone vse zamuja, sem pričakoval, da pridejo šele po novem letu in da bom do takrat brez jambora. Dogovorjeno je bilo tudi, da pride ob treh dvigalo in postavi jambor nazaj na svoje mesto.
Do takrat je bila polovica pripon že pripravljenih. Vsi delavci v marini so odložili svoje delo, da smo pripone pravočasno namestili na jambor. Morje je bilo znova zelo vzvalovano in postavitev jambora ni bila prav enostavna. Pa nam je vseeno uspelo! Prejšnji teden sem našel tudi varilca, ki zna kvalitetno variti aluminij. Zavariti je bilo potrebno dve aluminijasti plošči, kjer bodo pritrjene vrhnje pripone. Kristjan, ki je specialist za jambore, je imel v delavnici polomljen jambor z barke, ki jo je pred mesecem dni vrglo na bližnjo plažo. S polomljenega jambora, ki je bil namenjen na odpad, je vzel vrhnja terminala, ki sta bila v odličnem stanju. Namestila sva ju in dodatno ojačala vijak z vrha jambora, ki ju zdaj trdno drži. Na vrh jambora sem namestil tudi anteno VHF, saj je prej ni bilo, in stari merilec vetra, ki sem ga dobil kot darilo. Neka stranka v ladjedelnici je zamenjala opremo in starega merilca vetra ni želela več imeti, pa so ga podarili meni. Nič me ne moti, da je star. Stara je tudi vsa moja oprema na jadrnici, zato se bo lepo podal poleg starega avtopilota.
Na jamboru imam zdaj nove vrhnje pripone, debeline 10 mm. Prejšnje so bile debele le 8mm. Nove so tudi pripone na drugem križu, debele 8 mm, medtem ko so bile prejšnje 7 mm. Te pripone in še številne druge stvari mi je poklonil Boris Pečar, za kar sem mu zelo, zelo hvaležen. Malo sem jih moral skrajšati, saj so bile namenjene njegovi barki. Zamenjati sem moral tudi eno zadnjo pripono, ki je bila že rahlo načeta s korozijo, saj so tam namestili jeklene objemke, ko so barko pred desetimi leti, ko je pristala na suhem, pokrivali z zaščitnimi ceradami.
Medtem sem na sidrišču spoznal Francoza Phyllipa. Ves čas sva prestavljala vsak svojo barko po sidrišču, kajti veter je neprestano menjal svojo smer. Za Božič je pihal veter z juga in morala sva se prestaviti v marino. Phyllipe se je odločil, da bo barko dvignil na suho. Prosil me je, če mu medtem ko čakam na moj jambor, pomagam obnoviti podvodni del njegove barke. Z veseljem sem mu pomagal. Phyllipe je po poklicu kuhar in vsak dan nama je pripravljal odlično hrano. Jaz sem lovil ribe, on jih je pa čistil in pekel. Težave so bile le z velikostjo rib oz. njegove ponvice. Ko me je pred dnevi videl, da se oblačim v potapljaško obleko in pripravljam za ribolov, mi je zaklical: »Tukaj imaš mojo ponvico! Vzemi jo s seboj na potop, da boš pod vodo izmeril velikost ribe. Takšne kot mi jih nosiš, krepko presegajo dimenzije ponvice. Lovi samo takšne, ki gredo v mojo ponvico! «
Videti je bilo, da misli čisto zares. Phyllipe zna biti zelo duhovit, prav zanimiv človek je. Odraščal je v Braziliji in se nato preselil v Francijo. Njegova starša sta Francoza, bila sta jadralca, a sta zaradi težav z zdravjem morala jadranje opustiti. Šele leto in pol ima barko, a je v tem času z njo že veliko preplul. Star je 55 let in zelo slabo vidi brez očal. Medtem ko smo dvigali barko, so njegova očala čudežno izginila. Nikakor jih ni mogel najti, seveda toliko manj, ker je slabo videl. Pa sva v bližnjem kiosku kupila nadomestna očala. Morda jih bo zdaj lažje našel. Phyllipe tudi sliši slabo, pravzaprav brez slušnega aparata sploh ne sliši. Pravi, da mu to kar ustreza tudi pri jadranju, saj ga noben ropot ne moti.
Ker nimam denarja za varen privez v marini, sem na sidrišču. Tu pa so neprestane težave in prepiri: mečejo sidra čez sidra in nekdo mi je z mojega malega gumenjaka ukradel veslo. Ker nimam motorja, je veslanje z enim veslom precej mučno in zamudno. Phyllipe mi je sicer posodil njegovo veslo, ki pa je precej daljše, tako da je vse skupaj videte precej smešno.
Pred dnevi je zapihal močan veter – kalima, ki nosi pesek s Sahare. V popolnoma jasnem vremenu sonca ni bilo videti več in vse se je poskrilo na varno.
Za božični večer so me delavci iz marine povabili na zabavo. Najprej smo nazdravili v bližnjem baru, nato pa smo se vsi skupaj prestavili v ladjedelnico, kjer nas je čakala odlična paela.
Danes me čaka veliko dela, saj moram pritegniti vse pripone, namestiti bum, vse vrvi speljati tako kot so bile prej, namestiti vsa jadra in barko pripraviti na plovbo. Nameravam odjadrati v Las Palmas, kjer bom uredil še nekaj stvari na barki. Življenje tam bo verjetno tudi cenejše kot tu. Tudi Phyllipe namerava tja. Še vedno ne vem, kje bom dočakal novo leto. V mestu Playa Blanca je precej pusto, saj ni skoraj nič turistov. V mestu je odprt le en hotel, polovica restavracij in barov je zaprta. Včeraj sva se s Phyllipom dogovorila, da mu pomagam pobarvati barko, on pa mi bo pomagal z jadri in priponami. Skupaj nama bo delo uspelo opraviti precej lažje in hitreje. In če nama vse uspe po planu, bo šla njegova barka še danes nazaj v vodo, jutri pa morda odplujeva v Areciffe in novo leto pričakava tam skupaj s prijatelji.
 |
Knjiga: Neglede na vse Po mojem brodolomu sem ob neizmerni bolečini izgube, obupa, žalosti in poraza zelo dobro vedel, da sem šel predaleč. Moja jadrnica je potonila na dno Atlantika, z njo so potonile tudi moje sanje obpluti svet. Pa mi je dal Neptun še eno možnost... Knjigo lahko naročite na tej povezavi. |
 |
Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Knjigo lahko naročite na tej povezavi. |
| < Lanzarote Express | Srečno novo leto > |
Besedilo in fotografije: Walter Teršek
