Zadnje iz eTrgovine

19.99€

V knjigi Mayday je predstavljen izbor najbolj zanimivih in obenem tragičnih pomorskih nesreč, ki segajo od 2. svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Vsem zgodbam v knjigi, ki opisujejo nenavadne pomorske avanture: žalostne, drzne, tragične, smešne ali komaj verjetne, je klic na pomoč - MAYDAY skupni imenovalec.

Iz vsebine:

  • Namesto uvoda
  • 117 dni na pragu smrti
  • Anatomija nekega brodoloma
  • Knjiga, ki ne bo napisana
  • Cena slave
  • Poročilo gospoda Roba Widdringtona, prvega častnika ameriške raziskovalne ladje Roger Rewelle
  • Ledena krsta
  • Panika v Sredozemlju
  • Dvakrat okoli Rta Horn
  • Torpedo - made in Germany
  • Morje z napako
  • Havenly tweens
  • Vihar viharjev - po dogodku posnet tudi film The perfect storm
  • Nori Viking na Antarktiki

Avtor Jože Mušič, mojster fotografije in filmar, jadralec, popotnik, vsestranski športnik in prvi Slovenec, ki je objadral svet. Je avtor in prevajalec številnih fotomonografij in potopisov: Melodije vetra, Zlati valovi, Dolga pot čez oceane ... 

Odlomek (117 dni na pragu smrti):

Dnevi so prešli v tedne, tedni v mesece, borba za preživetje je zahtevala vedno več napora. Napihljivi splav, ki jima je nudil edino zaščito, je razpadal, neprestano je bilo treba izmetavati vodo in črpati zrak. V dveh hudih viharjih sta izgubila streho nad splavom, kompas in nekaj plastenk z vodo; zbolela sta, dobila hude sončne opekline po telesu, zaradi slane vode pa boleče izpuščaje po koži. Podhranjena in dehidrirana sta se komaj še premikala. V štirih mesecih je plulo mimo sedem ladij, ne da bi ju kdo opazil. Bil je 117 dan.

Cena v prednaročilu: 19,99 EUR (do 1.4.2020)

Cena po izidu: 24,99 EUR

Darilo ob naročilu za prvih 30 kupcev – MOLITEV PRED PLOVBO (Joža Horvat).

Jože Mušič: MAYDAY

Zadnji video

Poleg lokalnih vetrov na Jadranu, se pojavljajo tudi lokalni kratkotrajni vremenski pojavi manjših razsežnosti, ki jih imenujemo nevihte. Pojavljajo se skozi celo leto, bolj pogoste pa so poleti. Nevihte spremljajo možni vetrovi in sunki vetra, ki presegajo hitrosti 20 vozlov, močan dež, grmenje, strele, padec temperature in tlaka.

Nevihta nastane predvsem tedaj, ko se ustvari nevihtni oblak, ki se imenuje cumulonimbus calvus ali začetni nevihtni oblak. Ta nastane, kadar se velik kopasti oblak cumulus, oskrbi z vlago in se spremeni v nevihtni oblak. V višinah med 4.000 in 9.000 m sestavljajo spodnji del oblaka vodne kapljice, v zgornjem hladnem delu, kjer so temperature okoli -10C, pa ledene iglice. Oblak dobi obliko nakovala. Med nevihtnim oblakom in zemeljskim površjem se ustvari električna napetost. Oblak se razelektri z bliskanjem in grmenjem. Razelektritev spremljajo kratkotrajne močne padavine dežja lahko pa tudi toča.

Nevihte običajno nastajajo vzdolž poletnih hladnih front, ki jih imenujemo frontalne nevihte, ali pa vlažnih in nestabilnih toplih zračnih mas, ki jih imenujemo toplotne nevihte.

Kako ocenimo razdaljo do nevihte

Ko na morju opazimo nevihtni oblak, lahko ocenimo, kam se premika. Njegovo oddaljenost od našega mesta lahko ocenimo s pomočjo opazovanja strel in grmenja. Strelo v nevihtnem oblaku opazimo takoj po nastanki, ker svetloba potuje s svetlobno hitrostjo, ki znaša približno 300.000.000 m/s. Zvok grmenja nastane istočasno kot strela. Ker zvok potuje skozi zrak le s hitrostjo 350 m/s lahko izračunamo, kako daleč se nahaja nevihta. Razdaljo ocenimo tako, da izmerimo čas v sekundah od pojava strele do trenutka, ko zaslišimo grmenje. Izmerjeni čas v sekundah pomnožimo s 350 in izračunamo razdaljo.

Nevihte se na Jadranu premikajo s hitrostjo med 15 in 20 vozli. Če pravilno ocenimo smer gibanja nevihte in našo oddaljenost od nje, lahko izračunamo tudi čas, ki ga bo nevihta potrebovala, da nas doseže.

Kako opazimo prihajajočo nevihto

V področju Jadrana nevihte prihajajo pretežno iz zahodne smeri. Manj pogoste so nevihte, ki prihajajo iz severozahodne ali jugozahodne smeri. Prihajajočo nevihto naznani potemnitev obzorja s katerega prihaja nevihta. Sledi nastanek značilnega nevihtnega oblaka, ki nastane, ker se vroč in vlažen zrak začne dvigovati. Ker je ozračje v višjih legah hladnejše, se začne kondenzirati vlaga v zraku in nastanejo vodne kapljice. Oblak sega skoraj do tal. Pred pričetkom nevihte zračni tlak pade. Rahel veter, ki prihaja iz smeri nevihte spremeni smer za 180 stopinj in se okrepi. Temperature zraka močno padejo, močno grmi se bliska in padejo obilne padavine. Poletne nevihte so najpogostejše v popoldanskem času, ko temperatura zraka doseže najvišjo vrednost.

Po nevihti

Ko nevihta preide področje padavine prenehajo. Obzorje se razvedri, zračni tlak začne ponovno rasti. Prehod nevihte spremlja tudi ponoven dvig temperature zraka in vetrovi ponehajo.

Kako ukrepati na plovilu v primeru nevihte

Nevihto spremljajo strele, ki lahko uničijo elektronske naprave na plovilu. Med nevihto je zato priporočljivo izključiti vse elektronske naprave vključno z radijsko postajo. Prav tako je priporočljivo iz radijske postaje izvleči priključek za anteno. Zaradi močnih vetrov, ki spremljajo nevihto ni priporočljivo med nevihto vpluti v marino ali luko, saj bo manevriranje s plovilom izjemno oteženo.

Fotogalerija: Razvoj nevihte nad otokom Krkom

Komentarji