Glavni ali prevladujoči vetrovi so tisti, ki običajno pihajo iz iste smeri na posameznem področju sveta. Ti vetrovi so dominantni, nikakor pa ne pomeni, da v področju ne pihajo tudi drugi vetrovi. Pihajo večinoma iz ene smeri in jakosti vetra iz te smeri so največje.
V članki Svetovni vremenski vzorci - globalna cirkulacija zraka smo opisali glavne svetovne vremenske vzorce, ki so poglaviten vzrok za glavne svetovne vetrov.
Vetrovi običajno dobijo ime po smeri iz katere pihajo. Severna in južna polobla sta razdeljeni vsaka na tri pasove. Ti pasovi nastanejo zaradi treh celic cirkulacije zraka. Polarni celici ob zemeljskih polih, Hadlejeva celica na severni in južni strani ekvatorja in Ferrelovi celici, ki sta med Hadleyevo in polarno, tako na severni in južni polobli. Ob zemeljskih polih, na področju Polarne celice na zemeljski površini pihajo polarni vzhodniki. Južneje na severni polobli in severneje na južni polobli pihajo zahodniki, severno in južno od ekvatorja pihajo pasati. Ko je poletje na severni polobli se vseh šest pasov pomakne proti severu, ko pa je zima pa se pomaknejo proti jugu. Vsak pas obsega približno tretjino zemeljske širine, se pravi okrog 30 stopinj. Med posameznimi pasovi so področja, visokega oziroma nizkega zračnega pritiska, kjer prevladujejo šibki vetrovi in brezvetrje ali pa nevihte (Doldrums, Konjske širine, Polarna fronta).
Vetrovi na severni zemeljski polobli
Na severni polobli pihajo polarni vzhodniki, zahodniki in pasati. Polarni vzhodniki pihajo od severnega pola proti jugozahodu in so površinski tok Polarne celice. Pihajo med 90 in 60 stopinjami severne zemljepisne širine. Ob Polarni fronti se srečajo z zahodniki, ki pihajo iz smeri jugozahoda proti severovzhodu. Ti pihajo v področju med 30 in 60 stopinjami severne zemljepisne širine. Najjužneje na severni polobli pihajo pasati. Pihajo iz severa proti jugu, zaradi vrtenja zemlje jih Coriolisova sila potisne proti zahodu in zato pihajo v smeri severovzhod-jugozahod. Pihajo v področju od 30 stopinj severne zemljepisne širine pa vse do ekvatorja. So stabilni vetrovi, ki omogočajo hitro plovbo preko oceanov iz smeri vzhoda proti zahodu.
Vetrovi na južni zemeljski polobli
Na južni polobli se pasovi zvrstijo v obratnem vrstnem redu. Polarni vzhodniki pihajo od južnega pola proti severozahodu. Pri južni Polarni fronti se srečajo z zahodniki, ki pihajo od severozahoda proti jugovzhodu. Pihajo od področja imenovanega Variables of Capricorn (ekvivalentno področje Konjskim širinam na severu, ki se imenujejo tudi Variables of Cancer).
Južni zahodniki se pričnejo nekje ob južnem delu Južne Afrike. Pihajo močneje kot zahodniki na severni polobli, ker pihajo pretežno nad morji. Zaradi tega so si prislužili posebna imena. "Roaring Forties" ali rjovečih štirideset so zahodniki, ki pihajo med 40 in 50 stopinjami južne zemljepisne širine. So odlični za plovbo od Južne Afrike proti Avstraliji in naprej proti južni Ameriki. Južneje, med 50 in 60 stopinjami južne zemljepisne širine, se vetrovi imenujejo "Furious fifties" ali besne petdesete. Najjužnejši del južnih zahodnikov se imenuje »Screaming sixties« ali kričečih šestdeset. To so zahodniki, ki pihajo med 50 in 60 stopinjami južne zemljepisne širine. Znani so po svoji moči in izjemno visokih valovih, ki nastajajo na področju, kjer pihajo.
Med področjem južnih zahodnikov in ekvatorjem zopet pihajo pasati. Za razliko od severnih pihajo iz smeri jugovzhoda proti severozahodu.
Sezonski premiki
Pasovi med letnimi časi spreminjajo svojo lego. Ko je na severni polobli poletje, se pomaknejo nekaj stopinj bolj severno, ko je na severni polobli zima, se pomaknejo nekoliko bolj južno. Svoje najbolj severno pozicijo dosežejo, ob koncu poletja na severni polobli. Takrat lahko pasati severne poloble dosežejo obale Španije in Portugalske, ki sta med 36 in 40 stopinjami severne zemljepisne širine. V časih velikih osvajanj je bila to odločilna prednost obeh držav, saj so vetrovi njihove flote hitro ponesli na odprto morje. Obdobje najbolj severne pozicije pasov sovpada z obdobjem orkanov na Atlantiku.
Monsuni
Monsuni so letni ekvivalent dnevnim termičnim vetrovom, ki nastajajo zaradi hitrejšega ogrevanja ali ohlajanja zraka nad kopnim oziroma morjem. Med poletjem se kontinenti segrevajo hitreje kot morja. Segreti zrak se dviguje in z oceanov potegne vlažen zrak proti kopnemu, kar povzroči deževno obdobje. Med zimo se proces obrne. Suh, hladen in težak zrak s kopna se premika nad oceane in povzroča suho obdobje. Monsuni so najmočnejši v južni Aziji. Razlog je velika kopenska masa in Himalaja, ki preprečuje premik zračnih mas proti severu. Monsuni podobni Indijskemu, se pojavljajo tudi v drugih delih sveta a se slabo razvijejo in so manj opazni.
Vetrovi in morski tokovi
 |
| Oceanski morski tokovi |
Morske tokove v oceanih povzročajo vetrovi in Coriolisova sila. Če ne bi bilo kontinentov, bi morski tokovi na zemlji potekali od vzhoda proti zahodu. Zaradi kontinentov, ki so prepreka in vetrov, potekajo drugače. Če podrobno pogledamo posamezne pasove in vetrove, ki pihajo v njih, lahko hitro ugotovimo, kako bodo potekali morski tokovi. Pasati ob ekvatorju potiskajo vodo od vzhoda proti zahodu, pomaga pa jim še Coriolisova sila. Ko na severni polobli pridejo do Karibskega morja, se obrnejo proti severu, nato pa nazaj proti vzhodu, kamor jih potiskajo zahodniki. Enako je v Pacifiku. Pihajo od obal ZDA proti Aziji. V Filipinskem morju se obrnejo proti severu, nato pa jih zahodniki zopet obrnejo proti vzhodu, obalam ZDA. Morski tokovi na severni polobli krožijo v smeri urinega kazalca na južni polobli pa v obratni smeri.
