Z jadri in vetrom po oceanih: Ciklon Gretel

Zadnje iz eTrgovine

720.00€

Litijeva baterija BlueCell 170Ah12V, ki je preplula Atlantski ocean na jadrnici Ashika II. Krmaril jo je slovenski jadralec Uroš Kraševac, ki je bateriji podpisal. Baterija je bila v uporabi 18 dni. Na voljo sta le 2 kosa.

Litijeva baterija za plovila. Odlična zamenjava za svinčene akumulatorje. Namenjena za servisno baterijo.

Tehnični podatki BlueCell 170Ah 12V:

Nazivna napetost: 12,8 v
Nazivna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna energija: 2176 Wh
Samodejno praznjenje: <3,5% mesečno
Življenjska doba: > 3000 pri praznjenju preko 80%
Življenjska doba: > 6000 pri praznjenju preko 50%
Tok polnjenja: 100 A
Tok praznjenja: 150 A
Tok praznjenja (do 3 s): 300 A
Izklop nizka napetost: 10 V
Temperaturno območje praznjenja: od -20°C do +60°C
Temperaturno območje polnjenja: od 0°C do +45°C
Vodoodpornost: IP55
Teža: 14,8 kg
Dimenzije (DxŠxV): 328x172x216 mm

BlueCell 170Ah12V - Uroš Kraševac

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je maja 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se to Jasmin ne bi odločil opraviti sam, s serijsko in že takrat 14 let staro jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal ali ojačal, da bi lažje zdržala široka morja in valovite oceane. V svoji plovbi od Poreča do otočja Tonga, je napisal tri jadralske potopise, v katere je vnesel ogromno jadralskih podatkov, s katerimi bo morda navdihnil še kakšnega Slovenskega jadralca, da bo odplul po njegovi poti. Poleg tega želi dokazati, da se lahko sanje sanjajo tudi z minimalno količino denarja. Z jadrnico je obplul že dva oceana in njegova brazda v oceanih je dolga že 18.000 navtičnih milj. Svojo plovbo nadaljuje iz Nove Kaledonije proti Sloveniji. Kje se trenutno nahaja, kaj počne in kako doživlja svoje sanje, pa izveste tukaj!

Pa je prišel! Pridivjal, dvignil kar je lahko dvignil, odtrgal in razmetal. Sreča je, da oko ciklona ni bilo nad Novo Kaledonijo, ampak malo stran na oceanu. A še vedno je dosegel konstantni veter z dežjem, nekje okoli 60 vozlov, s sunki do 72 vozlov. Vse skupaj je trajalo nekaj ur, morda 6 in ne več, v najhujšem, seveda.

Jutro se je prikazalo z žalostno sliko. Veliko plovil je bilo nasedlih na obalo, nekaj jih je potopljenih in na kopnem so bila plovila prevrnjena na bok. Na srečo je z Indigom vse v redu, še vedno je na stojalu. Dobro sem ga privezal in kot da mi je nekaj reklo, sem preden bi zapustil Novo Kaledonijo, kupil štiri »cargo« pasove za kontejnerje in privezal barko, med bitvo in sidrom v zemlji. Takrat sem premišljeval ali bi kupil ta trak in dal zanj skoraj zadnje franke iz denarnice, a očitno mi je nekaj reklo, da se splača. Še solarne panele sem zvezal skupaj, nato pa povezal s trupom barke. Ob strani sem privezal srednje bitve z močno vrvjo in jih zategnil na sidra na tleh. Žal veliko drugih ni imelo te sreče kot Indigo. Tudi moj dober prijatelj, Irec Bill ne. Žalostno je, ko po fotografiji vidiš, kako njegova barka leži na boku, naslonjena na tla in sloni na rob betonskega bloka, ki je še prej razparal trup. Tudi eno od stojal je prebilo trup , krmilni list je zvit, kaj je s kobilico in v tem delu trupa, lahko samo ugibamo. Ne upam si niti pomisliti, kako mu je pri srcu. Danes sva se slišala, bilo je žalostno.

Zdaj oba rešujeva kako bova čim prej na Novi Kaledoniji. Tunel vidiva, kot se temu reče, le svetlobe še ni in je verjetno še nekaj časa ne bo. Ta virus corona ne uničuje samo dihal, ubija preko psihe, očitno se nas nekaterih, dotika tudi drugače.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean