Otok Murter je eden izmed tistih hrvaških otokov, ki je s kopnim povezan z mostom. Del svoje otoške narave je zaradi tega izgubil, še vedno pa je ohranil svoj šarm.
Otok in otočani so večini poznani po ribičih, ki so lovili na območju Kornatov, na njih zgradili majhne ribiške hiše, v katerih so danes odprte gostilne. A Murterani, kot se imenujejo, niso le ribiči. Prebivalci iz kraja Tisno na vzhodu otoka, so bili dobri poljedelci, prebivalci Jezer so znani kot pomorci, domačini iz Betine pa kot izjemni graditelji plovil.
Zgodovina otoka
Murter je v svoji zgodovini zamenjal številna imena. V zgodovinskih zapisih je prvič omenjen v delih Ptolomeja, ki ga imenuje Scardon. Hrvaško ime Srimač je dobil leta 1251. Madžarsko-hrvaški kralj Bela ga je tako poimenoval, ko je določil meje Šibeniške komune. V 14. stoletju otok dobi novo ime. Ker naj bi bila plovba okoli otoka zahtevna, se ga je prijelo imel Insula Mortari. Z leti se je ime počasi spreminjalo in leta 1740 skrajšalo na današnje ime otoka Murter. Nekateri menijo, da je ime otoka povezano s smrtjo, a obstajajo razlage, da ime izvira še iz antike. Mortarium je namreč iz kamna izdolbljeno korito, ki se je uporabljalo poleg preše za stiskanje oliv in izdelavo oljčnega olja.
Antično mesto Colentum je prva omemba kraja na toku Murter. Stal je pod hribom Gradine na območju današnjega kraja Murter oziroma marine Hramina. Mesto je svoj razcvet doživljalo za časa vladavine rimskega cesarje Nerona. Mesto je bilo tipično antično. Imelo je cisterno za vodo, hiše z nadstropjem, terme ter tlakovane ozke ulice. V 2. stoletju naj bi mesto oropali gusarji in ga porušili. Obstaja tudi možnost, da je otok prizadel potres, zaradi katerega se je mesto porušilo. Natančnih zapisov niso našli. Del mesta je bil kasneje obnovljen, a nikoli ni doživel ponovnega razcveta.
V srednjem veku so Murter poselili Slovani. Nastali sta dve mesti. Villa Magna (Velika Vas) današnji Murter in Jezera. Kraja Betina in Tisno sta nastala kasneje v času osmanskih napadov. Ker je bil otok dostopen zgolj z ladjami, se je razvijal na poseben način. Na območju današnje Hramine so že v srednjem veku zgradili ogromno marino, ki naj bi bila v tistem času največja na Jadranu. V njej naj bi bilo privezanih največ lesenih ladij in največ ladij s tradicionalnimi jadri.
Otok danes
Murter je danes turistično mesto. Most, ki ga povezuje s kopnim, zagotavlja enostaven dostop in neodvisnost od trajektnih povezav. Zato se je razvil v priljubljeno turistično destinacijo. Na njem so na voljo številne počitniške kapacitete. Od hotelov, apartmajev in kampov. Romantična primorska mesta, ki so se razvila ob bolje zaščitenih zalivih, so center dogajanja na otoku. V njih so nastale tudi tri velike marine, zaradi česar je otok izjemno zanimiv tudi za navtike. Poleg varnih marin pa ima otok tudi številne zalive, kjer je možno varno sidrati ali pa se celo privezati na obalo v posameznih lukah. Oglejmo si, kje vse se je možno varno zasidrati ali privezati na otoku.
Plovba
Če našo pot po otoku začnemo pri znamenitem mostu v Tisnem, se lahko privežemo bočno na utrjeni obali južno od mostu. Obala je obnovljena in omogoča privez vse do luke Tisno, ki pa je namenjena komunalnemu privezu. V neposredni bližini, le skok čez cesto in že ste v centru dogajanja. Številne restavracije, bari in trgovine ponujajo vse, kar boste potrebovali. Približno miljo južno je kraj Jezera z marino Jezera. Marina ima več kot 200 privezov. Večina je zasedena s plovili, ki so na letnem privezu, a je tudi sredi sezone možno dobiti prost privez. Privez v marini si lahko zagotovite s spletno rezervacijo kar na Jezera. Marina je dobro opremljena. Ima restavracijo, bar, navtično trgovino in bencinsko črpalko. V njeni neposredni bližini so številne restavracije, bari in trgovine ter pestro poletno dogajanje.
Če plovbo nadaljujemo v smeri proti jugovzhodu otoka Murter, priplujemo do zaliva Gušica, ki z vzhoda ščiti otok Bošnjak. Zaliv je izjemno priljubljen. V njem so poleti zasidrana številna manjša plovila, ki so prišla zgolj na dnevno kopanje. V večernih urah ga večina zapusti in sidranje v zalivu bo mirno. Nekoliko bolj miren je zaliv Sveti Nikola, na jugozahodni strani otoka. Je zelo priljubljen med navtiki, saj nudi zelo dobro zaščito pred vetrovi. V zalivu je možno sidrati, krmo pa je možno privezati na obalo.
Slabi dve milji v smeri severozahoda je izjemno priljubljen zaliv Koširina. V zalivu je velik kamp. Ker pa je zaliv velik, boste v njem vedno našli primeren od obale dovolj oddaljen prostor, kjer se boste lahko varno zasidrali in prenočili.
V severnem delu otoka sta na njegovi zahodni strani zaliva Slanica in Podvršak. Slanica je nekoliko manjši in nudi manj zaščite pred vetrovi, medtem ko Podvršak s svojim polotokom nudi zaščito na eni strani pred severnimi in vzhodnimi vetrovi, na drugi pa pred južnimi in vzhodnimi. Dno je povsod peščeno in sidro drži dobro.
Plovbo okrog otoka lahko nadaljujemo skozi ožino me otokoma Murter in Prišnjak, na katerem stoji svetilnik Prišnjak, ki je bil postavljen davnega leta 1886.
Plovbo okrog otoka in proti Hramini moramo nadaljevati skozi kanal med otokoma Murter in Žminjak. Med otoki Murter, Veli Vinik, Tegina in Mali Vinik so globine pod 1 m. Zato je treba zapluti povsem na vzhod in proti marini Hramina vpluti s severovzhodne smeri, med otokom Tegina na naši desni in rtom Gradina na naši levi. Marina Hramina ima več kot 370 privezov. V poletnem času jo lahko rezervirate in si zagotovite prost privez kar preko spleta na povezavi Hramina. V njej so restavracija, trgovina in bencinska črpalka. V južnem delu zaliva je kraj Murter, kjer so številne restavracije, bari in več samopostrežnih trgovin. Peš se lahko sprehodimo do marine Betina. Loči ju le polotok Gradina. Če nameravate vpluti v marino Betina, pa ne bo odveč nekaj previdnosti ob vplutju. Vanjo je treba vpluti med zelenim svetilnikom Betina G in rdečim Betina E3209. Globina med zelenim svetilnikom in otokom je pod 2 m in vplutje v napačnem delu se ne bo končalo dobro. Tu vsako leto naredi napako več navtikov, ki nasedejo. Potrebno bo reševanje. Iz marine Betina lahko plovbo nadaljujemo v smeri proti jugu in zaplujemo v Murterski kanal. Na naši desni bomo takoj opazili mesto Betina z luko Betina, ki nudi privez za približno 20 plovil. Luko obdajajo številne dalmatinske restavracije z dobro lokalno ponudbo.
Miljo južneje v Murterskem kanalu je zaliv Plitka Vala. Že samo ime pove, da je zaliv plitek. Globine so pod 2 m in z jadrnico bomo morali sidrati pred zalivom. Za jadralce je bolj primeren zaliv Lovišča, kjer so globine med 2 in 10 m. Dno v zalivu je peščeno in sidro drži dobro. Nasproti zaliva Lovišča je majhna marina Tisno, v kateri je 30 privezov. Krog okrog otoka Murter sklenemo pri mostu Tisno. Most se v sezoni odpira dvakrat dnevno, ob 9.00 in ob 17.00 uri. Globina v kanalu je 2,4 m. Zunaj sezone most dvignejo le trikrat tedensko ob 9.00 uri. Plovbo skozi kanal si lahko ogledate na tej povezavi.
