 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Marina Lanzarote, 250. dan
V okolici so odprli še nekaj tehničnih trgovin in odpravil sem se na lov za belim Sikaflexom, ki ga v prvi trgovini niso imeli. Žal pa sem bil narobe obveščen o odpiralnih časih. V miru počasi zjutraj spijeva kavico, grem še malo na net, potem pa na pot.
In ob 12.20, ko stojim pred trgovino, ugotovim, da je odprta do 12. ure in ne do 13., kot sem mislil. Žal se zdaj ne da dobiti zanesljivih informacij, saj vsaka trgovina dela po svoje, vse pa imajo drastično skrajšan delovnik. Seveda so informacije na netu zastarele in ne odražajo novih razmer. Tam so odpiralni časi še predkoronski.
Tudi 10A varovalke nisem dobil v elektro trgovini, ta je bila odprta. Imajo samo velike, jaz rabim malo. Nič hudega. Pa drugič.
Popoldan se lotiva ravnanja skrivljenega okvirja. Ena stranica je bila zvita pri pantu in do vogala reži za 2 mm. Nasprotna stranica pa je zvita na spoju in reži za več kot 2 mm. Tiste pri pantu se lotiva z nekaj deskami, nekaj podložnih koščkov lesa in mizarsko spono. Zategnem, malo se zvije, popustim, malo skoči nazaj, pomerim. Ni več odstopanja. Noro! Precej manj kot pol mm. Potem se lotim še druge strani – tam je šibkejši spoj dveh delov okvirja in je zvit le vezni element. Tega se lotim z najpreciznejšim orodjem, ki ga imamo na barki: z golimi rokami. Naslonim na dve deščici in v sredini povečujem pritisk. Ko pomerim, je povsem ravno.
Ne vem, česa sem bil bolj vesel. Tega, da nama je uspelo poravnati okvir in ga nisva zlomila ali poškodovala, ali tega, kaj je rekla Lili, ko sva na okvir naslonila ravnilo: 'Kako to narediš? Malo se nasloniš gor, pa je poravnano!'
Nisem ji povedal, da je to pač začetniška sreča. Verjetno si misli, da vem, koliko je aluminij prožen in koliko bolj ga je treba skriviti, da ostane ravno prav trajne deformacije. Včasih ni vse v matematiki in fiziki – včasih je kaj tudi čista sreča.
Če jutri dobim belo tesnilno maso, bova jutri okno tudi vgradila. Dežja tako ali tako ni, tako da ni panike.
Mačje novice: Včeraj jim je uspelo ujeti še dva mladiča. Danes je Lili videla mamo in enega mladiča. Mladiče ujamejo tako, da dajo hrano v kartonsko škatlo, ki ima izrezana vratca. Ko so mucki notri, zaprejo vratca in jih imajo. Lili je dala kekse in vodo v škatlo, da jih navadi na škatlo, a mami mladiča ni pustila več stopiti v škatlo. Še ona je jedla tako, da je imela dve tački čisto zunaj. Očitno se je naučila, da vesoljci ugrabljajo male mucke iz škatle. Nimam pojma, kako so ujeli še zadnjega mladiča, a zvečer ni bilo videti ne mame ne mladiča, izginile so tudi škatla, hrana in voda. Verjetno so dobili vse. Mamico so najprej hoteli pustiti kar tu – prosto živečo, a ker je tako prijazna in socialno spretna, so ji morda že našli nov dom. Mogoče bo pa najprej cela družinica še malo skupaj, dokler jih ne oddajo. Mi jih bomo kar malo pogrešali.
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 251. dan
Tale marinski internet dobro dela šele pozno zvečer, ko gredo drugi spat. In tako vsako noč kasneje visim na netu in posledično kasneje vstajam. To ni dobro, razen, če bom prišel za cel dan naokrog in bom torej en dan manj v karanteni. Kakorkoli, danes sem moral zjutraj že malo pohiteti, da sem prišel do tehničnih trgovin pred poldnevom, ko jih zaprejo. Vse sem dobil in še več: bel Sikaflex za tesnitev okna, 10A varovalko in celo loparček za mlatit muhe. Stari mi je že precej razpadel in do zdaj ni bilo možno kupiti novega.
Sestavljanje okna je bilo uspešno, a ga še nisva vgradila na barko. Imava novo tesnilo (staro ni v najboljšem stanju), a jaz škrtica nisem kupil že narejenega, ki stane celo premoženje, ampak sem kupil profil na metre, kar pride nekaj ceneje. Treba ga je odrezati na mero in zlepiti oba konca. Na prvi pogled trivialno, če ne bi bili krivinski radiji dokaj majhni in tesnilo relativno široko. Novo tesnilo sva uspešno vgradila in sestavila poravnane kose pokrova okna, a sva na žalost ugotovila, da so premaknjeni tudi panti in pokrov zato ne sede na okvir tako, kot bi moral. Dobro sva se namučila, da sva razdrla te pante.
V teoriji je čisto enostavno, ampak tole je bilo malo zvito in v 15 letih so se kosi dobro zapekli skupaj. Na koncu nama je uspelo. Sledilo je nekaj preciznega dela s pilo in sedaj mislim, da imam vse dele oblikovane tako, kot je treba. Ampak od vsega piljenja in prej razstavljanja sem postal že lačen in žejen, tako da nadaljujeva jutri.
Lili je skuhala odlično kočerjo in komu se po tem še da kaj delati. Na barki namreč kuhava enkrat na dan. Zjutraj spijeva dve veliki mlečni kavi (porabiva skoraj liter mleka na dan), kasneje brunch (nekaj med zajtrkom in kosilom), kasneje kako sadje, proti večeru kočerja – glavni kuhan obrok, ki je hkrati kosilo in večerja.
V mestu se pozna, da ljudje ne zdržijo več po hišah. Na ulicah je občutno več ljudi, kot pred tednom dni. Prej so pač enkrat na teden šli v trgovino, zdaj najbrž hodijo vsak dan.
Mačje novice: mamice niso odnesli v zavetišče. Italijan, ki spi v avtodomu na parkirišču, je povedal, da je mami celo noč jokala in klicala mladičke. Lili je rekla, da je danes zelo žalostna in ves čas nekaj pripoveduje. Je pa pojedla vse kekse, ki jih je dobila od Lili in se z veseljem dolgo mečkala v naročju. Vmes je celo predla. Škoda, da ji ne znamo povedati, da so mladiči na varnem in bodo dobili nov dom.
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 252. dan
Še en dan v marini. Danes skoraj ni sonca, cel dan se po nebu preganjajo oblaki. Piha normalno, je pa nekaj hladneje in Lili je bila kar cel dan v dolgih hlačah. Temperatura je bila čez dan okrog 23 stopinj, ne dosti več.
Ker sem zadnjič našel še nekaj acetona, sem danes očistil še madeže gume na boku barke, ki z alkoholom nikakor niso šli stran. Ne spomnim se točno, kje sva staknila te grde madeže, ampak so bili prav na debelo napackani črni ostanki gume. Mogoče je to s kakšnega visitor pontona.
Počasi nadaljujeva z operacijo 'okno'. Tesnilo je votel profil in ima notri ujet zrak. Ko se okno zapre, mora ta zrak nekako ven in zato je treba v tesnilo narediti odzračevalno luknjico (breathing hole). Nekaj sem eksperimentiral na koščku tesnila in ugotovil, da najlepšo luknjo lahko naredim z razžarjeno žico. Razen tega, da smrdi kot vrag, je zadeva super. Panti okna so bili priviti skozi okvir v palubo z lesnimi vijaki. Ker je bilo vse nekoliko zvito in potegnjeno v stran sem se odločil, da pante prilepim na okvir. Tako jih lesni vijaki ne morejo potegniti postrani. Uporabil sem epoksi lepilo, ki drži kot vrag. To ne bo šlo več narazen. Da zagotovim točno pozicijo, sva začasno zvijačila zadevo skupaj, dokler se epoksi povsem ne strdi. Zaprto okno z novim tesnilom je videti precej v redu. Če bo še tesnilo, bomo pa videli.
Danes sva imela tudi dva obiska. Osamljeni Avstrijec ene tri barke naprej po pomolu se je oglasil pri nama. Prijetno sva klepetala, ampak vidi se, da mu je dolgčas, ker je sam, saj se lep čas ni znal spraviti domov. Pa sosedova punčka je prišla. Verjetno pogreša družbo. Ata, mama in starejša sestrica so sicer čisto OK, ampak ne vsak dan, cel dan, že celo večnost. Omejitev gibanja je v Španiji v veljavi zdaj že 39 dni in 39 dni je za petletnico neskončno dolgo.
Tehnično gledano sicer s tem kršimo ukrepe omejevanja stikov, vendar praktično gledano je pa naš pomol v bistvu ena družina. Skoraj isto gospodinjstvo. Če že več kot mesec dni vsi uporabljamo iste WC-je in iste tuše, uporabljamo ista vrata in pomol, in če v tem času ni nihče od nas zbolel, je velika verjetnost, da smo bodisi vsi virus že preboleli, ali pa da nihče ni okužen. Malo druženja 'znotraj družine' verjetno ne bo naredilo kakšne škode.
Zdaj bo Španija toliko razrahljala ukrepe, da bodo otroci lahko šli malo ven. Do sedaj sploh niso smeli iz stanovanja! Že 39 dni! Po novem (v veljavo bo to stopilo čez kak dan ali dva) bo lahko en otrok šel na kratek, največ 30-minutni dnevni sprehod pod nadzorstvom enega odraslega. To bo olajšanje tudi za starše, saj bodo s sem tudi oni lahko 30 minut zunaj.
Mi v marini smo res na boljšem, saj se po odprtem lahko sprehodimo do WC-jev in tušev, lahko sedimo zunaj v kokpitu. Tisti v kakih blokih pa verjetno neskončno trpijo. Vsi upamo, da bo tega čim prej konec in ne bo kriminal pomolit glavo iz hiše.
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 253. dan
Z današnji dnem se (upam) zaključuje saga o oknu. Danes sva samo še zasikala in privila okno na barko. Zdaj se lepo zapira. Sicer se zapira malo bolj na trdo, ker je pač tesnilo novo, a to je dobra stvar. Vse linije so vzporedne in guma lepo nalega na okvir. Prej je bilo vse nekaj postrani in se je tudi slabše zapiralo. Res upam, da ne bo več puščalo.
Kaj dosti drugega se danes ni dogajalo. Piha še vedno dokaj močno in danes se celo malo zibljemo v tejle marini. To je tako drobno pozibavanje, ravno toliko, da veš, da si na vodi in ne na suhem. In, seveda da kdaj brcneš v podboj, ko greš skozi vrata. Zunaj je dosti vala, a tale marina je res dobro zaščitena pred valovanjem. Zdi se, da je mama muca nekaj zbolela, videti je, da ima vročino in ni tako živahna kot po navadi. Jaz je nisem videl, a mi je povedala Lili. V marini je na srečo dovolj ljudi, ki se spoznajo na mačke in ki skrbijo zanjo. Lili ima na steni kar prilepljen papir s telefonskimi številkami preostalih mačjeljubcev, da se zmenijo med seboj. Baje je mačkica zdaj na antibiotikih in opazovanju pri Italijanu v kombiju. Morda je del problema v tem, da še ni izgubila mleka. Skuhali ji bodo jajca s peteršiljem, to baje pri mačkah ustavi mleko. Nisem še slišal za kaj takega, a midva nikoli nisva imela mačk z mladiči in se za take zadeve nisem zanimal.
| < Arrecife – Marina Lanzarote 10. del | Arrecife - Marina Lanzarote, 12. del |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
