 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 254. dan
Danes je Lili prvič, po več kot 40 dneh, šla z barke dalj kot do WC-ja. Šla je v trgovino. Do zdaj sem vedno nabavljal jaz. Jasno, da je iz trgovine prinesla toliko, da je komaj prinesla. Dobrot nam tako ali tako ne manjka, tule se res dobi vse. Danes recimo sva jedla zelene šparglje, včeraj črno rižoto ...
Žal se nama obema že malo pozna na kilah. Danes sem tudi prvič po dolgem času prižgal motor na barki. Tu so mnenja zelo različna:
- eni zagovarjajo, da je treba motor, ki ni konzerviran vsaj enkrat na teden (še bolje dvakrat) zagnati, da preprečiš tvorjenje alg in sluzi v ceveh in izmenjevalcu hladilnega sistema.
- drugi zagovarjajo vsaj enkrat mesečno zagon in delovanje vsaj toliko časa, da se motor ogreje na delovno temperaturo in se iz olja izloči voda (kondenz), vsi gibljivi deli pa so potem dobro namazani.
No, jaz sem ga zagnal prvič po 4. marcu, ko sva se vazala tule v marini. To je po petdesetih dneh. Vžgal je normalno. Akumulatorji se tako ali tako redno polnijo s pomočjo sončnih celic, tako da s tega stališča nisem pričakoval težav. Se mi je pa zdelo, da je trajalo nekoliko dalj časa kot običajno, da je izpuh začel pljuvati vodo. A po nekaj sekundah je bilo vse normalno. Tudi kadilo se ni kaj pretirano. Sosed me je v šali vprašal, kam plujem. On nič ne prižiga motorja, njegova žena pa je rekla, da mu je že večkrat svetovala, naj ga malo požene.
Motorno olje je pri nas OK (barva, konsistenca in količina), hladilna tekočina tudi, v lovilni mrežici za vodo ni videti smeti, pri osi ne pušča, skratka, meni je vse videti v redu.
Bom pa verjetno enkrat v prihodnjih dneh razdrl zunajkrmni motor, saj ta pa res že zelo dolgo ni bil v uporabi, a ni konzerviran.
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 255. dan
Včeraj sem spet zamudil 'pontoon radio'. Vsak drugi dan ob 18.30 se namreč cela marina dobi na VHF kanalu 68 in imamo svoj radio. Točno, kaj se dogaja, ne vem, ker mi uspe večino zamuditi. Gre pa za medsebojna obvestila, izmenjavo informacij in splošno nakladanje. Na koncu je kulturni program, kjer kdo zapoje ali zaigra kakšno pesmico ali pove šalo. Zadeva se odvija delno v francoščini (ker je v marini dosti Francozov), nato nekdo (Francoz) to prevede v 'angleščino'. Prvič, ko sem poslušal, nisem bil prepričan, kateri del je bil originalni francoski in kaj je bil prevod. Slišalo in razumelo se je približno enako.
Kakorkoli: včeraj je nekdo objavil, da odhaja v Francijo. In ker so naši sosedi (Francozi) hoteli oditi čim prej po prvem maju, so se na vrat na nos odločili, da tudi oni odplujejo hkrati z njimi. Predviden odhod je jutri ob deveti uri. Danes so besno nakupovali (posodil sem jim voziček), saj imajo dolgo pot in potrebujejo dosti hrane in vode. Prvi del plovbe obsega dobrih 600 nm do Sinesa (Portugalska, blizu Lizbone). Tam nameravajo sidrati in se oskrbeti z gorivom. Na obalo ne bodo smeli.
Nato gredo naprej še kakih 800 nm do njihove domače marine v Franciji – mimo cele Portugalske in Španije, čez Biskajski zaliv in mimo Bresta. Glede na to, da je njemu slabo, čim je kak val, ter da imata dve mali punčki (5 in 7 let), jim te poti nič ne zavidam. Rinili bodo proti valu, proti toku in proti vetru.
Glede plovbe in korone pa je tako: od tu lahko kadarkoli odpluješ brez problema. Večji problem nastane, ko hočeš kje pristati. V kulturnih državah lahko razglasiš nujnost in nekako lahko eno noč prespiš na sidru in greš natočit gorivo. Ne smeš pa na kopno. V domači državi pa te morajo sprejeti. Verjetno dobiš samoizolacijo v lastnem domu. Ker bodo na morju verjetno štirinajst dni, je vprašanje, ali bodo sploh dobili odrejeno karanteno.
Danes smo v marini hudo kršili karantenska pravila izolacije, saj so sosedje priredili poslovilni žur. V njihovem kokpitu nas je bilo krepko čez deset. In ravno danes je policija delala obhod po marini. Na srečo nimajo kartic za dostop do pontonov in so nas pustili pri miru, sicer bi nas tale hec lahko stal med 600 in 3000 evrov na glavo. Vidi se, da imamo ljudje že dovolj te izolacije. Tule smo skupaj zaprti že 40 dni in več in nihče ni zbolel.
Kanarski otoki so poslali predlog sproščanja ukrepov v Madrid. Bomo videli, kaj bo iz tega. Glede na to, da so Kanarski otoki bistveno manj prizadeti od celine, je nekaj upanja, da bo Madrid dovolil poskus sproščanja ukrepov. Bomo videli.
Od ladijskih projektov pa je Lili danes s čolna očistila desni bok barke, jaz pa sem očistil ostanke od sonca skurjenega lepilnega traku na enem oknu. Mislim, da je to kar fer razdelitev dela. Ona 15 m2, jaz 0,15 m2. Naj se ve, kdo je kapitan. Potem sem nekaj kuhal gumi tesnila za okna, da bi jih obnovil, a ni bilo opaziti kakšnega izboljšanja stanja. Zdaj, ko sva porabila rezervno tesnilo za prvo okno, nimava več na voljo profila za popravilo drugega okna, ki tudi pušča. Zato poskušava obnoviti obstoječa tesnila.
P. S.
Tale dnevnik je napisan malo kasneje kot po navadi, in ker imajo Francozi na barki dobro rdeče vino, je tudi večja možnost napak v tekstu. Če vas motijo, si jih popravite.
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 256. dan
Lepa, sončna in topla nedelja je bila tole. Vstala sva bolj zgodaj, da se posloviva od sosedov. Glede poti so si premislili toliko, da bodo šli najprej na Madeiro. Tam imajo prijatelje, ki jim bodo lahko prinesli hrano na sidro, tačas ko bodo v karanteni. Če jih ne spustijo notri, lahko gredo naprej proti celini. Večina držav tu okoli ima uradno zaprte meje, a ko se kakšna barka pojavi, jih na koncu nekako spustijo notri (po navadi s 14-dnevno karanteno). Morda bo to postal nov način potovanja po morju? Prideš v državo, ki je sicer zaprla meje, in izsiljuješ, jokaš in prosiš, dokler se jim ne da več ukvarjati s tabo in te pošljejo na sidro v karanteno. Če bo to ena barka na teden bo še nekako šlo, če pa jih bo več, bodo hitro našli palico za tako početje.
Danes sem preverjal, koliko plina še imava. Plin je dobrina, ki jo na barkah težje nadomestiš, kot nafto ali bencin. Skoraj vsaka država ima drugačen standard za jeklenke. Drugačne jeklenke, drugačni navoji, drugačni predpisi, drugi atesti, drugačen regulator ... Že v Sloveniji imaš lahko ponekod težave, ker imaš jeklenko napačne barve, pa so sicer praktično enake.
Ko sva barko kupila, je imela dve dvekilogramski jeklenki. To je ravno za en dopust (z malo rezerve). Zamenjal sem jih za dve petkilogramski jeklenki in s tem sva šla na pot prvič. To je bilo največ, kar je šlo v originalno skladišče. Ničkolikokrat sva imela probleme dobiti plin, zato je bil eden od mojih zimskih projektov tudi povečanje boksa za plin. Ta imam nekaj zahtev: na dnu mora imeti odzračevanje, ki poteka ven iz barke (ne pa recimo v kokpit). Boks mora biti vodotesen (pravzaprav plinotesen), razen seveda luknje na dnu. Sedaj imava velik boks za plin, ki sprejme dve 5 kg in eno 10 kg jeklenko, torej imava kar 20 kg plina. Notri pa lahko spraviva tudi roštilj in nekaj pomožnega materiala. Ta projekt je odlično uspel.
Današnje tehtanje je pokazalo, da imava v veliki jeklenki še 4,5 kg plina (na vsaki jeklenki piše, koliko tehta prazna). Obe mali pa sta še polni. Nazadnje sva plin napolnila decembra, torej imava plina še za kakšnih devet mesecev. Se pa pozna, da jeklenke rjavijo. Ob jadranju v težkem morju valovi butajo v luknjo oddušnika in lahko brizgnejo vodo celo v boks. Vlaga + sol + železo = rja. Jeklenke so si torej danes zaslužile dobro čiščenje, odstranjevanje rje s kislino in zaščito z WD40.
Potem sva imela piknik! Odlično je bilo. Sem pa pri čiščenju roštilja opazil, da bo kmalu razpadel. Sicer je narejen iz nerjavnega jekla, a visoka temperatura, morsko okolje in zogleneli ostanki hrane preglodajo tudi nerjavno pločevino. Dobro nama je služil devet let.
Verjetno ga bo nadomestil enak model.
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 257. dan
V Sloveniji je 27. 4. dan upora proti okupatorju. Na žalost sem predaleč, da bi se lahko tam upiral, čeprav je videti, da okupator obstaja. Mogoče bi se lahko boril od tukaj, tako kot so se nekoč španski borci ... Ah, mogoče kdaj drugič.
Danes si raje odprem hladno pivo, se raztegnem po kokpitu in dvojno tvorim vitamin D (malo od piva, malo od sonca). Praznik bom izkoristil za to, da nič ne delam in še malo več visim na netu in berem neumnosti, vmes pa postorim kako malenkost na barki. Vreme je za to kot nalašč. Že včeraj ni bilo vetrovno – vmes se je nekajkrat celo povsem pomirilo, danes pa je tudi tako, da občasno piha močneje, občasno pa manj. Piha pa s severa, juga in z zahoda. Edino vzhodnika danes nismo imeli. Nad nami se občasno vozijo neki temni oblaki, vmes pa sonce posije s polno močjo in lepo greje.
Različni vetrovi so verjetno kombinacija termike otoka in nekoliko šibkejšega globalnega vetra, ali pa je to zaradi velikih oblakov, ki povzročajo neenakomerno segrevanje zraka. Ciklon je dokaj daleč na severu – nad 50° severne širine, za seboj je pustil nek razpotegnjen rep, anticiklona pa sta dva drug nad drugim. Eden je zahodno od Azorov, drugi pa precej jugozahodno od nas. Zato je veter nekoliko zmeden. To je solidno vreme za pot proti Španiji ali Portugalski, saj ne piha točno od tam. Mislim na sosede in na to, zakaj so si premislili glede pasaže. Če bi obdržali smer proti Portugalski (smer 20°), bi imeli danes in jutri lep veter z boka, ker pa plujejo proti Madeiri (smer 320°), ga imajo točno v nos. No, ja še kak dan, pa bodo na cilju, če vozijo normalno hitro.
Ob najbolj pogostem vetru (sever do severovzhodnik) je pot na Madeiro lažja, kot pot proti Španiji. V sedanjih razmerah pa je ravno obratno. Je pa res, da se proti koncu tedna obeta močnejši veter in mogoče niso hoteli tvegati. Če bi se prepočasi premikali, bi proti koncu poti na Portugalsko lahko dobili močan veter z zahoda. Počasi bo treba začeti podrobneje spremljati vreme in korona razmere na Portugalskem.
| < Arrecife – Marina Lanzarote 11. del | Arrecife - Marina Lanzarote, 13. del > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
