 |
| Marjan Golobič je že kot otrok večino svojega življenja preživel v tujini. Prve jadralske izkušnje je nabral v Britanski Kolumbiji. Jadraje ga je hitro zasvojilo. Po vrnitvi v Slovenijo, se je pridružil Jadralnemu klubu Potepuh. Jadranje po Jadranu je bilo super a njegove ambicije so bile na Karibih in Tihem oceanu. Leta 2009 se je z jadrnico Spalax udeležil regate ARC. Karibi so ga tako zasvojili, da se je odločil zamenjati jadrnico za katamaran, ki je dobil ime Spalax 2. Leta 2018 je izplul iz Karibov in se podal v Tihi ocean. |
Moj podaljšani dopust se je končal. Minilo je sedem mesecev, odkar sva z Almuth izplula iz zaliva Marigot na karibskem otoku St. Martin. Moral sem odleteti nazaj v Luksemburg, da bi cele dneve buljil v dva ekrana in prevajal dolgovezna, nebulozna besedila. Spalax 2 pa je šel na suhi privez na otoku Raiatea, da bi na varnem prezimil ciklonsko obdobje.
Naslednje leto sem se vrnil z mojo novo posadko Frankom. Frank je govoril pet besed angleščine, jaz pa šest besed nemščine, tako da sva komunicirala bolj z rokami in govorico telesa, za številke pa sva uporabljala prste.
Adijo, Bora Bora. Bilo je nepozabno. Narava je napolnila mojo umetniško čašo do roba. Še se bom vrnil.
Ko sva se s Frankom po enodnevnem jadranju približevala otoku Maupiha'a, sem ugotovil, da »fejst piha«. Ime otoka je vsekakor zavajajoče – vsaj za slovenske morjeplovce. Barko sem nekako prerinil skozi tesni preliv v koralnem grebenu, ki obkroža otok, in jo zaparkiral ob snežno beli plaži v senci kokosovih palm.
Že na poti sem ugotovil, da se akumulatorji nekam hitro praznijo. Ko sva se zasidrala, sem preveril količino destilirane vode v akumulatorjih. Totalna suša. Kje bova zdaj tukaj, bogu za hrbtom, dobila destilirano vodo? Na otoku namreč ni bilo nič: nobene trgovine, pošte, cerkve, gostilne, hotela, restavracije. Imeli pa so mašinerijo za pridelovanje kopre. Torej potrebujejo tudi destilirano vodo za akumulatorje, sem razmišljal po kmečko.
Topogledno sem pobaral Harryja, priletnega domačina, ki nama je voščil dobrodošlico, ko sva pristala.
»Ni nobenega problema. Destilirano vodo pridobivamo sami. Ko se ulije tropska ploha, počakamo, da dež opere streho, potem pa deževnico kanaliziramo v zbiralnik čiste deževnice, ki služi tudi kot destilirana voda,« mi zagotovi Harry.
Prinesel sem plastenko, ki jo je Harry napolnil z deževnico v zameno za nekaj trnkov in laks.
Domorodci se preživljajo s kopro. Kopra je posušena sredica zrelih kokosovih orehov, ki se v predelani obliki uporablja v kozmetiki in živilstvu. Domorodci najprej sklatijo zrele kokosove orehe z visokih palm, jih oluščijo in surovo kopro potopijo čez noč v slano vodo, da jo pozneje, med sušenjem, skladiščenjem in prevozom, ne napade mrčes. Ko se v skladišču nabere nekaj ton kopre, po satelitskem telefonu pokličejo Papeete in tovorna ladja jo pride iskat. V Papeeteju kopro dodatno rafinirajo in pošljejo v Pariz, kjer Chanel in Dior kokosovo surovino pretvorita v cel kup denarja, domorodci otoka Maupiha'a pa poberejo le drobtinice.
Po enem tednu sva imela poln kufer polinezijske samote, čeprav se ne pritožujem. Odročnost tega atola je bila balzam za dušo. Vendar je bilo treba naprej. Frank je bil na časovno omejenem dopustu ...
| < Najlepši otok na svetu | Palmerston > |
Knjige Marjana Golobiča o dosedanjih podvigih
 |
As Long As the Wind Blows
Potopis plovbe jadrnice Spalax in katamarana Spalax 2 od otoka Korfu v Grčiji do Nove Kaledonije (knjiga je napisana v angleškem jeziku). |
 |
Dokler se puter ne stopi
V svojem prvencu, Dokler se puter ne stopi, brez dlake na jeziku in z dobršno mero humorja opisuje svoje jadralske pustolovščine na Jadranu, Sredozemskem morju, Atlantiku in Karibih. |
Besedilo in fotografije: Marjan Golobič
